A A A A A

Libe: [Bosholu]


1 Bakorinthe 6:10
le mahodu le dijato le ditagwa le bafeane le bahlakodi ba ka se ye legodimong.

1 Timothea 6:10
Gape go rata tšhelete ke wona modu wa makgopo ka moka. Ba bangwe, ka baka la go e duma kudu, ba kgelogile tumelong mme ba itlišetša masetlapelo a mantši.

Baefese 4:28
Yo a lemetšego go utswa a se sa utswa, a upše a kgothalele go šoma, gore a tle a hwetše tše di mo lebanego tša go iphediša, le gore a tle a be le tša go thuša bahloki.

Exoda 20:15
“O se ke wa utswa.

Exoda 22:7
Eupša ge lehodu le sa swarwe, motho yoo a bego a lotile tšeo tša mohola a tlišwe felo ga tirelo, mme fao a ene gore ga se a utswa dilo tšeo tša yo mongwe.

Hosea 4:2
Ba hlolelana madimabe, ba bolela maaka, ba a bolaya, ba a utswa, ebile ba a otswa. Bosenyi bo a ata, ba tšholla madi ba sa fetše.

John 10:10
Lehodu lona le tlela go utswa le go bolaya le go lobiša. Nna ke tletše gore dinku tša ka di phele – di phele bophelo bjo bo feletšego.

Levitike 19:11-13
[11] “Le se ke la utswa, goba la bolela maaka, goba la radia motho.[12] Le se ke la ena ka leina la ka ge le se la ikemišetša go phetha keno yeo; seo se goboša leina la ka. Ke nna Morena Modimo wa lena.[13] “Le se ke la jeletša yo mongwe goba la mo radia. Le se ke la gana le moputso, le ge e ka ba bošego bo tee fela, wa yo le mo thwetšego.

Luka 19:8
Sakiose a emelela a re go Morena: “Morena, bona! Thoto ya ka ke e arolela bahloki ka bogare, gomme ge eba nkile ka tšeela motho selo ka šiši, ke tla mo lefa gane se ke se tšerego.”

Mark 10:19
Melao o a e tseba, e re: ‘O se ke wa bolaya; o se ke wa otswa; o se ke wa utswa; o se ke wa bolela bohlatse bja maaka; o se ke wa hlalefetša; o hlomphe tatago le mmago.’ ”

Matheu 19:18
Monna yoo a mmotšiša a re: “Melao ya gona ke efe?” Jesu a mo fetola a re: “O se ke wa bolaya; o se ke wa otswa; o se ke wa utswa; o se ke wa bolela bohlatse bja maaka;

Liproverbia 10:2
Lehumo la bohwirihwiri ga le hole motho ka selo, go loka gona go mo hlakodiša lehung.

Liproverbia 12:22
Morena o šišingwa ba ba bolelago maaka, ba ba tshephegago bona o a ba thabela.

Liproverbia 20:17
Motho o ipshina ka sejo se a se hweditšego ka boradia, eupša ka morago a kwe nke o ja lekgwara.

Lipesaleme 62:10
Le se ikanye go thopela batho, la bota go holega ka bohlakodi. Ge le ka atelwa ke lehumo, le se bee pelo tša lena go lona.

Baroma ௧௩:௭
Ka gona le ntšhetše bohle tše di ba lebanego: yo a lebanwego ke seloba le mo lobe; yo a lebanwego ke sebego le mmegele; yo a lebanwego ke tlhompho le mo hlomphe; yo a lebanwego ke kgodišo le mo godiše.

Baroma ௧௩:௯
Gape melao ye e rego: “O se ke wa otswa, o se ke wa bolaya, o se ke wa utswa, o se ke wa duma tša ba bangwe” le wo mongwe molao wo o ka bago gona, yohle e akaretšwa ka wo o rego: “O rate bangwekawena bjalo ka ge o ithata.”

Levitike ௬:௨-௪
[௨] gore a fe Arone le barwa ba gagwe melawana ye e latelago ya dihlabelo tša go tšhungwa ka moka. Sehlabelo sa go tšhungwa ka moka se swanetše go tlogelwa aletareng bošego ka moka, mme mollo o tukišwe bošego bjohle.[௩] Ke moka moprista a apare seaparo sa gagwe sa lešela, le diaparo tša ka gare tša lešela, gomme a tloše melora ye e šetšego aletareng, a e bee ka thoko ga aletare.[௪] A apole diaparo tšeo tša gagwe, a apare tše dingwe, a ntšhetše melora ka ntle ga mešaša a e iše felong moo go hlweketšego tirelo.

Exoda 22:1-4
[1] “A lefele se a se utswitšego. Ge a se ne selo, a rekišwe e be lekgoba go lefa se a se utswitšego. Ge seruiwa se se utswitšwego – e ka ba kgomo goba pokolo goba nku – se ka hwetšwa diatleng tša gagwe se sa phela, a lefe se tee ka tše pedi. “Ge lehodu le ka hwetšwa le thuba ntlo bošego mme la bolawa, yo a le bolailego ga a ne molato wa polao. Fela ge e le mosegare o na le molato wa polao.[2] ***[3] ***[4] “Ge motho a ka re a fudiša diruiwa mo tšhemong goba serapeng sa merara a di lesa tša ja tšhemong ya yo mongwe, mong wa tšona a lefe tshenyegelo ya yo mongwe yoo ka tše kaonekaone tša tšhemong ya gagwe goba tša ka serapeng sa gagwe sa merara.

Sotho Bible 2000
© Bible Society of South Africa. All rights reserved