A A A A A

Dodatno: [Kanibalizem]


2 Korinčanom 5:8
Ali smo dobre volje in hočemo rajši izseliti se iz telesa in naseliti se k Gospodu.

Luku 16:19-26
[19] Bil je pa neki človek bogat, in oblačil se je v škrlat in tančico, in razveseljeval se je vsak dan sijajno.[20] Bil je pa neki ubožec po imenu Lazar, kteri jo ležal pred vratmi njegovimi, gnôjen,[21] In hrepeneč nasititi se z drobtinami, ktere so padale z mize bogatina; ali tudi psi so dohajali, ter so lizali gnoj njegov[22] Zgodí se pa, da ubožec umrè, in odnesó ga angelji na naročje Abrahamovo; umrè pa tudi bogatin, in pokopljejo ga.[23] In v peklu, ko je bil v bolečinah, povzdigne očí svoje, in ugleda Abrahama od daleč, in Lazarja na naročji njegovem.[24] In on zaklicavši, reče: Oče Abraham! usmili se me, in pošlji Lazarja, naj omoči konec prsta svojega v vodi, in mi jezik ohladí, ker se mučim v tem plamenu.[25] Abraham pa reče: Sin! spomeni se, da si ti prejel dobroto svojo v življenji svojem, in ravno tako Lazar slabo. Sedaj pa; on se tolaži, a ti se mučiš.[26] In vrh vsega tega, med nami in vami je postavljen prepad velik, da kteri hočejo odtod sniti k vam, ne morejo, in kteri odondod k nam, da ne prehajajo.

Razodetje 20:11-15
[11] In videl sem bél prestol, velik, in sedečega na njem, kateremu izpred obličja je bežala zemlja in nebo, in ni se jima našlo mesto.[12] In videl sem mrtve, majhne in velike, stoječe pred Bogom, in odprle so se knjige; in odprla se je druga knjiga, katera je knjiga življenja; in sodili so se mrtvi po tem, kar je pisano v knjigah, po delih svojih.[13] In dalo je morje mrtve iz sebe; in smrt in pekel dala sta mrtve iz sebe; in sodili so se vsak po delih svojih.[14] In smrt in pekel sta bila vržena v jezero ognjeno; ta je druga smrt. In če se kdo ni našel zapisan v knjigi življenja, vržen je bil v jezero ognjeno.[15] In videl sem nebo novo in zemljo novo; kajti prvo nebo in zemlja prva je prešla, in morja ni več.

1 Korinčanom 14:34-35
[34] Žene vaše naj v cerkvah molčé, kajti ni jim dopuščeno govoriti, nego podlagati se, kakor tudi postava pravi.[35] A če se hočejo česa naučiti, doma naj svoje može prašajo; kajti grdo je ženam v cerkvi govoriti.

Luku 1:37
In odgovarjajoč angelj, reče jej; Sveti Duh bo prišel na te, in moč najvišega te bo obsenčila; za to se bo sveto, ktero se bo rodilo iz tebe, imenovalo sin Božji.

Janezu 1:1
V začetku je bila beseda, in beseda je bila pri Bogu, in Bog je bila beseda.

1 Timoteju 2:11-15
[11] Ženska naj se mirno uči v vsej podložnosti.[12] Ženski pa učiti ne dovolim, ne gospodovati možu, nego v miru biti;[13] Kajti Adam je bil prvi vstvarjen, potem Eva;[14] In Adam ni bil prevaran, žena pa je prevarana prišla v pregreho;[15] Rešila pa se bode z detorodstvom, ako ostanejo v veri in ljubezni in posvečevanji s poštenostjo.

1 Timoteju 5:3-16
[3] Vdove spoštuj, prave vdove.[4] Ako pa ima kaka vdova otroke ali vnuke, učé se naj najprej pobožnosti do svoje hiše in povračevati roditeljem. Kajti to je dobro in prijetno pred Bogom.[5] Prava vdova pa in samica ima upanje v Boga in je stanovitna v prošnjah in molitvah noč in dan;[6] Razuzdana pa je živa mrtva.[7] In to zapoveduj, da bodejo brez napake.[8] Ako pa kdo ne skrbi za svoje, zlasti pa za domače, zatajil je véro, in hujši je od nevernega.[9] Vdova naj se izvoli ne pod šestdesétimi leti, bivša enega moža žena;[10] V dobrih delih izpričana, če je otroke izredila, če je tujce sprejemala, če je svetim noge umivala, če je stiskanim pomagala, če je za slehernim dobrim delom hodila.[11] Mlajše vdove pa zavračaj; ko so namreč pohotne postale po Kristusu, hočejo se možiti;[12] Imajoč očitanje, da so se izneverile prvi veri.[13] Zraven pa se tudi učé brez dela pohajkovati po hišah; in ne samo brez dela, nego tudi jezične in védečne, govoreč česar ni potreba.[14] Hočem torej, da naj se mlajše možé, otroke rodévajo, gospodinjijo, nobenega povoda ne dajó nasprotniku za obrekovanje.[15] Kajti že se jih je nekaj nazaj obrnilo za satanom.[16] Če ima kak veren, ali verna vdove, pomaga jim naj, in občina ne imej težave, da pomaga pravim vdovam.

1 Korinčanom 11:2-16
[2] Hvalim vas pak, braćo, što sve moje pamtite i držite zapovijesti kao što vam predadoh.[3] Ali hoću da znate da je svakome mužu glava Hristos; a muž je glava ženi; a Bog je glava Hristu.[4] Svaki muž koji se s pokrivenom glavom moli Bogu ili prorokuje, sramoti glavu svoju.[5] I svaka žena koja se gologlava moli Bogu ili prorokuje, sramoti glavu svoju; jer je sve jedno kao da je obrijana.[6] Ako se dakle ne pokriva žena, neka se striže; ako li je ružno ženi strići se ili brijati se, neka se pokriva.[7] Ali muž da ne pokriva glave, jer je obličje i slava Božija; a žena je slava muževlja.[8] Jer nije muž od žene nego žena od muža.[9] Jer muž nije sazdan žene radi nego žena muža radi.[10] Zato žena treba da ima vlast na glavi, anđela radi.[11] Ali niti je muž bez žene ni žena bez muža u Gospodu.[12] Jer kako je žena od muža, tako je i muž iz žene; a sve je od Boga.[13] Sami među sobom sudite je li lijepo da se žena gologlava moli Bogu?[14] Ili ne uči li vas i sama priroda da je mužu sramota ako gaji dugačku kosu;[15] A ženi je slava ako gaji dugačku kosu? Jer joj je kosa dana mjesto pokrivala.[16] Ako li je ko svadljiv, mi takovoga običaja nemamo, niti crkve Božije.

Serbian Bible (Latin) DK 1865
Public Domain: (Latin) Daničić-Karadžić 1865