A A A A A

Sins: [Divorce]


Matuš 19:9
Numa me phenav tumenge ke kudo kai del palpale peska řomnia, ferdi te na dias les pe o lažiav, ai kai lel jekha kavria, kerel jekh kurvetsia.

Matuš 5:32
Numa me, phenav tumenge ke kudo kai mukel peska řomnia, ferdi te na ke dias pes pe o lažiav, kerel ke aresli kurva, ai kudo kai lel jekha řomnia šiudinia kerel jekh kurvetsia.

Lukaš 16:18
Kon-godi mukel peska řomnia ai lel jekha avria kerel jekh kurvetsia, ai kon-godi lel jekha řomnia mukli katar pesko řom kerel jekh kurvetsia.

1 Korinťanenge 7:10-11
[10] Ka kudala kai si ansurime, me dav ordina, na me, numa o Baro, ke e řomni te na žialtar katar o řom;[11] (te voi žialatar, ke voi te bešel bi te meritil pe vai te lašiardiol peske řomesa), ai ke o řom te na šiudel peska řomnia.

Matuš 5:31-32
[31] Sas phendo: Ke kudo kai del palpale peska řomnia te del la jekh lil ke muklias la.[32] Numa me, phenav tumenge ke kudo kai mukel peska řomnia, ferdi te na ke dias pes pe o lažiav, kerel ke aresli kurva, ai kudo kai lel jekha řomnia šiudinia kerel jekh kurvetsia.

Matuš 19:3-9
[3] Uni Farizianuri astarde les, ai phenen, te zumaven les: Slobodo jekhe manušeske te del palpale peska řomnia pala varesavo baio?[4] Vo del palpale: Či gjindian tume ke kudo kai kerdias e lumia, angla savořende kerdias le manušes ai la žiuvlia,[5] ai ke vo phendias: Sa anda kudia o manuš mukela peske dades ai peska da, ai phandiola ka peski řomni, ai le dui avela jekh mas?[6] Kadia von manai dui žene, numa si akana jekh. Ke o manuš te na hulavel so o Del thodias ande jekh than.[7] Sostar kadia, phenen leske von, o Moše phendias te den ka e žiuvli jekh lil te muken la ai te den la palpale?[8] Vo del len palpale: Si pala e zor tumare ileski ke o Moše muklias tume te den palpale tumare řomnian; angla savořende, nai kadia.[9] Numa me phenav tumenge ke kudo kai del palpale peska řomnia, ferdi te na dias les pe o lažiav, ai kai lel jekha kavria, kerel jekh kurvetsia.

Marek 10:2-12
[2] Uni Farizianuri avile ži leste; ai te zumaven les, von pušen les t'avela slobodo jekhe manušeske te del palpale peska řomnia.[3] Vo del len palpale: So phendias tumenge o Moše?[4] O Moše, phenen von, vo muklias te ramos jekh lil ke mukes la ai te trades la.[5] O Jesus phenel lenge: Si pala o zuralimos tumare ilesko ke o Moše dias tumen kudo zakono.[6] Numa kana sas kerdi e lumia, o Del kerdias le manušes ai la žiuvlia.[7] Sa anda kudia o manuš mukela peske dades ai peska da, ai astardiola ka peski řomni,[8] ai le dui aresena jekh mas. Kadia von manai dui, numa von si jekh mas.[9] Ke te le manuš te na hulaven so o Del thodias ande jekh than.[10] Kana von dine andre ande o kher, le vortača pušle les pa kudia.[11] Vo phenel lenge: Kudo kai tradel peska řomnia ai lel kavria, kerel jekh kurvetsia karing late;[12] ai t'avela jekh žiuvli ke mukel peske řomes ai lel kavres, voi kerel jekh kurvetsia.

1 Korinťanenge 7:10-16
[10] Ka kudala kai si ansurime, me dav ordina, na me, numa o Baro, ke e řomni te na žialtar katar o řom;[11] (te voi žialatar, ke voi te bešel bi te meritil pe vai te lašiardiol peske řomesa), ai ke o řom te na šiudel peska řomnia.[12] Le kavrenge, nai ke si o Baro, me sim kai phenav: Te si jekh phral ke si les jekh řomni kai či patial, ai ke voi kamel te bešel lesa, te na šiudel la;[13] ai t'avela jekh řomni ke si la jekh řom kai či patial, ai ke vo kamel te bešel lasa, te na šiudel peske řomes.[14] Ke o řom kai či patial si svintsime katar e řomni, ai e řomni kai či patial si svintsime katar o phral; aver fialo, tumare šiave či avena vuže, žikin akana von si svintsi.[15] T'avela kudo kai či patial ke hulavel pe, te hulavel pe; o phral vai e phei nai phangle anda kudia. O Del akhardias amen te traisaras ande e patia.[16] Ke so žianes tu, řomnio, te skipisa tu tjire řomes? Vai so žianes tu, řoma, te skipisa tjiria řomnia?

Matuš 19:3-12
[3] Uni Farizianuri astarde les, ai phenen, te zumaven les: Slobodo jekhe manušeske te del palpale peska řomnia pala varesavo baio?[4] Vo del palpale: Či gjindian tume ke kudo kai kerdias e lumia, angla savořende kerdias le manušes ai la žiuvlia,[5] ai ke vo phendias: Sa anda kudia o manuš mukela peske dades ai peska da, ai phandiola ka peski řomni, ai le dui avela jekh mas?[6] Kadia von manai dui žene, numa si akana jekh. Ke o manuš te na hulavel so o Del thodias ande jekh than.[7] Sostar kadia, phenen leske von, o Moše phendias te den ka e žiuvli jekh lil te muken la ai te den la palpale?[8] Vo del len palpale: Si pala e zor tumare ileski ke o Moše muklias tume te den palpale tumare řomnian; angla savořende, nai kadia.[9] Numa me phenav tumenge ke kudo kai del palpale peska řomnia, ferdi te na dias les pe o lažiav, ai kai lel jekha kavria, kerel jekh kurvetsia.[10] Leske vortača phenen leske: T'avela kadia maškar o manuš ai e žiuvli, mai mišto te na ansuril pe.[11] Vo del len palpale: Sa le manuš či len kadia vorba, numa ferdi kudala kaske si dini e vorba.[12] Ke si enukuri kai si kadia anda o peř penga dako; si kai kerdile kadia katar le manuš; ai si kai kamle von t'aven kadia, pala e amperetsia le čereski. Kon-godi šai trail kadia, te trail.

Marek 10:12
ai t'avela jekh žiuvli ke mukel peske řomes ai lel kavres, voi kerel jekh kurvetsia.

1 Korinťanenge 7:39
Jekh řomni si phangli kana lako řom si živindo; numa te merela o řom, lake si slobodo te meritil pe kasa voi kamel; ferdi, t'avel ande o Baro.

Rimanenge 7:2-5
[2] Kadia, jekh žiuvli ansurime si phangli katar o zakono ka pesko řom sode-godi vo si živindo; numa te o řom merel, voi si skipime katar o zakono kai phanglias la ka pesko řom.[3] T'avel kadia, kana sas živindo lako řom, voi aresel řomni jekh kaver manušeske, la akharena la kurva; numa te mulo o řom, manai pe late zakono, kadia voi nai kurva kana aresel řomni jekh kavreski.[4] Sa jekh fialo, muře phralale, vi tume sanas mudarde ka o Zakono, katar o stato le Kristosko, t'aven tume kudaleske kai živindisailo katar le mule, eta ame te keras butji le Devleske.[5] Ke, kana ame samas ande o mas, amare bezexa nasul spidine katar o Zakono kerenas butji ande amende, kadia ke ningerena ame ka o merimos.

Židenge 13:4
Ke o ansurimos t'avel dino pativ savořendar, ai o pato ansurimasko te na avel mahrime, ke o Del dela kris le kurvaren ai le kurven.

Matuš 19:4-6
[4] Vo del palpale: Či gjindian tume ke kudo kai kerdias e lumia, angla savořende kerdias le manušes ai la žiuvlia,[5] ai ke vo phendias: Sa anda kudia o manuš mukela peske dades ai peska da, ai phandiola ka peski řomni, ai le dui avela jekh mas?[6] Kadia von manai dui žene, numa si akana jekh. Ke o manuš te na hulavel so o Del thodias ande jekh than.

Matuš 18:15-17
[15] T'avel ke tjiro phral kerdias bezex pe tute, žia ai de lesa duma, tu ai vo korkoře. T'ašunela tute, tu nirisardian tjire phrales.[16] Numa, te na ašunela tute, le tusa jekhe vai do ženen, eta ke sa e diela te lašiardiol pe so phenen dui vai trin martururi.[17] Te na kamela t'ašunel len, phen les ka e khangeri, ai te na kamela t'ašunel e khangeri, t'avel tuke sar jekh kai či patial ai jekh kai kjidel e taksa.

Efežanenge 5:22-23
[22] Žiuvlia, patian tumare řomen, sar t'avel o Baro;[23] ke o řom si o birevo la řomniako, sar ke o Kristo si o birevo la Khangeriako, kai si lesko stato, ai kai vo si lesko Skipitori.

1 Timoteoske 5:8
Te si varekon ke či lel sama katar peske niamuri, ai mai but katar kudala ande peski familia, vo del palpale pesko patiamos, ai vo si mai nasul sar kudo kai či patial.

1 Korinťanenge 7:17-24
[17] Ferdi, ke sako te phirel sar si e partia kai dias les o Baro, sar si akhardo katar o Del. Kadia si ke me dav ordina ka sa le khangeria.[18] Varekon si akhardo kana sas šindo, te bešel šindo; varekon si akhardo kana nas šindo, te na šinel pe.[19] Te aven šinde vai bi-šinde nai khanči, numa te len sama le poronki le Devleske si sa.[20] Ke sako te bešel sar sas kana sas akhardo.[21] San tu akhardo kana sanas řobo, na le tu sama; numa te daštis tu t'aves skipime, mai mišto t'avel tuke.[22] Ke o řobo kai si akhardo ande o Baro si jekh muklo katar o Baro; sa jekh fialo, o manuš slobodo kai si akhardo si jekh řobo le Kristosko.[23] Tume san kjinde pe jekh baro lov; te na aresen řoburi le manušenge.[24] Ke sako, phralale, bešel angla o Del sar vo sas kana sas akhardo.

Matuš 23:23
Nasul t'avel tumenge, zakonaria ai Farizianuri, athaitoria! Ke tume pokjinen deš pala jekh šel anda e menta, anda o anel ai anda o kumin, numa tume muken so si o mai baro ande o zakono, e kris, e mila ai o čačimos; kudia sas te keren angla savořende, bi te bustren le kaver dieli.

Rimanenge 7:1-3
[1] Žianen tume, phralale — ke me dav duma ka le žene kai žianen o zakono — ke o zakono kerel peski putiaria pe o manuš kadia but traila.[2] Kadia, jekh žiuvli ansurime si phangli katar o zakono ka pesko řom sode-godi vo si živindo; numa te o řom merel, voi si skipime katar o zakono kai phanglias la ka pesko řom.[3] T'avel kadia, kana sas živindo lako řom, voi aresel řomni jekh kaver manušeske, la akharena la kurva; numa te mulo o řom, manai pe late zakono, kadia voi nai kurva kana aresel řomni jekh kavreski.

Lukaš 6:30
De ka varekon kai mangel tutar, ai na mai mang palpale tjiro mištimos katar kudo kai lias tutar.

Matuš 19:6-12
[6] Kadia von manai dui žene, numa si akana jekh. Ke o manuš te na hulavel so o Del thodias ande jekh than.[7] Sostar kadia, phenen leske von, o Moše phendias te den ka e žiuvli jekh lil te muken la ai te den la palpale?[8] Vo del len palpale: Si pala e zor tumare ileski ke o Moše muklias tume te den palpale tumare řomnian; angla savořende, nai kadia.[9] Numa me phenav tumenge ke kudo kai del palpale peska řomnia, ferdi te na dias les pe o lažiav, ai kai lel jekha kavria, kerel jekh kurvetsia.[10] Leske vortača phenen leske: T'avela kadia maškar o manuš ai e žiuvli, mai mišto te na ansuril pe.[11] Vo del len palpale: Sa le manuš či len kadia vorba, numa ferdi kudala kaske si dini e vorba.[12] Ke si enukuri kai si kadia anda o peř penga dako; si kai kerdile kadia katar le manuš; ai si kai kamle von t'aven kadia, pala e amperetsia le čereski. Kon-godi šai trail kadia, te trail.

Efežanenge 5:31
Sa anda kudia o manuš mukela peske dades ai peska da, ai astardiola ka peski řomni, ai le dui avena ferdi jekh mas

Skutki 2:38
O Petri phenel lenge: Kein tume, ai ke sako anda tumende t'avel amboldo ande o anav le Jesus Kristosko, te jertil tumare bezexa; ai tumen avela dino o Svinto Duxo.

Rimanenge 4:15
ke o zakono kerel e xoli, ai kothe kai nai zakono, nai te den rigate.

1 Korinťanenge 7:14-15
[14] Ke o řom kai či patial si svintsime katar e řomni, ai e řomni kai či patial si svintsime katar o phral; aver fialo, tumare šiave či avena vuže, žikin akana von si svintsi.[15] T'avela kudo kai či patial ke hulavel pe, te hulavel pe; o phral vai e phei nai phangle anda kudia. O Del akhardias amen te traisaras ande e patia.

Matuš 19:1
Kana o Jesus getosardias peske divanuri, vo gelotar anda e Galilea, ai gelo ande e phuv katar o Jordan.

1 Korinťanenge 7:8-9
[8] Ka kudala kai nai ansurime ai ka le phivlia, me phenav ke mišto si te bešen sar mande.[9] Numa te naštin te ninkeren pe, ke t'ansurin pe; ke mai mišto te ansurin tume sar ke te phabon.

Rimanenge 7:2
Kadia, jekh žiuvli ansurime si phangli katar o zakono ka pesko řom sode-godi vo si živindo; numa te o řom merel, voi si skipime katar o zakono kai phanglias la ka pesko řom.

Matuš 9:13
Žian, ai sikion so si kudia: Me mangav o mištimos, ai na te šinaven le žigenien. Ke me či avilem pala kudala kai si vorta, numa pala le bezexale.

Rimanenge 7:3
T'avel kadia, kana sas živindo lako řom, voi aresel řomni jekh kaver manušeske, la akharena la kurva; numa te mulo o řom, manai pe late zakono, kadia voi nai kurva kana aresel řomni jekh kavreski.

1 Korinťanenge 7:27-28
[27] San tu phanglo ka jekh žiuvli, na rode te šines kudo phanglimos; či san tu phanglo ka jekh žiuvli, na rode jekha žiuvlia.[28] Te san tu ansurime, tu či kerdian bezexa; ai te si e pativali ke meritisaili, nai la bezex; numa kudala žene avela len bunto ande lengo mas, ai me kamavas te duriaras les tumendar.

Romani Bible 2004
© Alliance Biblique Française 2004