A A A A A

Life: [Food]


Jan 4:4-34
[4] Sar trubulas te nakhel e Samaria,[5] vo areslo ande jekh foro ande e Samaria, bušol Sišar, paša o kimpo kai o Jakob dias ka o Josef, lesko šiav.[6] Kothe sas e xaing le Jakoboski. O Jesus, kjino katar o drom, bešelas pe e rig la xaingaki. Sas pašte mismeri.[7] Jekh žiuvli anda e Samaria avel te lel pai. O Jesus phenel lake: De ma te piav.[8] Ke leske vortača gele ande o foro te kjinen te xan.[9] E žiuvli samaritana phenel leske: Sar tu, kai san Židovo, manges mandar te pes, mandar kai sim jekh žiuvli samaritana? Le Židovuri, čačes, nai len patia le Samaritanonsa.[10] O Jesus del la palpale: Te žianesas tu so del o Del ai kon si kudo kai phenel tuke: De ma te piav! tu anda tute manglianas lestar te pel, ai vo sas te del tu o pai o živindo.[11] Baria, phenel leske e žiuvli, tut nai tu khanči te les pai, ai e xaing si pria andre; katar avela tut kudo pai živindo?[12] San tu mai baro sar amaro dad o Jakob, kai dias ame kadia xaing, ai kai vo pilias anda late, ai vi leske šiave ai vi leske žigeni?[13] O Jesus del la palpale: Kongodi pela anda kado pai mai avela trušalo;[14] numa kudo kai pela o pai kai me dava les či mai avela šoha trušalo ai o pai kai me dava les avela ande leste jekh paiořo kai xutela ande o traio pe sakda.[15] E žiuvli phenel leske: Baria, de ma anda kudo pai, eta te na mai avav trušali, ai te na mai avav te lav kathe.[16] Žia, phenel lake o Jesus, akhar tjire řomes, ai aidi kathe.[17] E žiuvli del palpale: Nai ma řom. O Jesus phenel lake: Tu čačes phenes: Nai ma řom.[18] Ke tut sas tu panž řom, ai kudo kai si tu akana nai tjiro řom. Ande kodia tu phenes čačimos.[19] Baria, phenel leske e žiuvli, me dikhav ke tu san jekh profeto.[20] Amare purane kamenas pe kako plai; ai tume phenen, tume Židovuri, ke o than kai trubul te kamas si ande o Jerusalem.[21] Žiuvlio, phenel lake o Jesus, patia ma, o časo avel kai nai či pe kado plai či ande o Jerusalem kai tumenge avela drago o Dad.[22] Tumenge si drago so tume či žianen; ame, amenge si drago so ame žianas, ke o skipimos avel katar le Židovuri.[23] Numa o časo avel, ai inke avilo, kai kudala kai kamen čačes kamena le Dades duxosa ai čačimasa; ke si kudala kai o Dad mangel.[24] O Del si Duxo, ai trubul ke kudala kai kamen les kamen les ande o duxo ai ande o čačimos.[25] E žiuvli phenel leske: Me žianav ke o Mesia trubul t'avel (kudo kai akharen les o Kristo); kana vo avela, vo phenela amenge sa le dieli.[26] O Jesus phenel lake: Me sim kudo, me kai dav tusa duma.[27] Pe kadia aresle leske vortača, ai sas lenge šodo ke vo del duma jekha žiuvliasa. Numa či jekh či phenel: So manges tu? vai: Pa soste des tu duma lasa?[28] Atunči e žiuvli, muklias pesko khoro, gelitar ande o foro, ai phenel le ženenge:[29] Aven te dikhen jekhe manušes kai phendias mange sogodi me kerdem; či avela vo o Kristo?[30] Von ankliste avri anda o foro, ai avile karing leste.[31] Ži ande kudia vramia, le vortača gribin les te xal, phenenas: Rabi, xa.[32] Numa vo phenel lenge: Me xalem jekh xamos kai tume či žianen.[33] Le vortača phenen penge jekh kavreske: Varekon andiasas leske te xal?[34] O Jesus phenel lenge: Muřo xamos si te kerav sar mangel kudo kai tradias man, ai te getov leski butji.

Jan 6:27-35
[27] Keren butji, na pala o xamos kai xasavol, numa pe kudo kai bešel pe o traio sakda, ai kai o Šiav le manušesko dela tume; ke vo si kai o Del tumaro Dad thodias pe leste e pečata.[28] Von phenen leske: So trubul ame te keras, te keras e butji le Devleski?[29] O Jesus del palpale: E butji le Devleski, si te patian ande kudo kai vo tradias.[30] Če čudenia keres tu, eta ame te dikhas, ai te patias ande tute? So keres tu?[31] Amare dada xale e mana ande e pusta, sar si ramome: Vo dias len o manřo anda o čeri te xan.[32] O Jesus phenel lenge: Čačimasa, čačimasa, me phenav tumenge, o Moše či dias tumen o manřo anda o čeri, numa muřo Dad dias tumen o čačo manřo anda o čeri.[33] Ke o manřo le Devlesko, si kai vulel anda o čeri ai kai del o traio la lumiake.[34] Von phenen leske: Baria, de ame sakda kudo manřo.[35] O Jesus phenel lenge: Me sim o manřo le traiosko. Kudo kai avel mande či avela šoha bokhalo, ai kudo kai patial ande mande či avela šoha trušalo.

Matuš 4:4
O Jesus del palpale: Si ramome: o manuš či traila ferdi anda o manřo, numa anda sako vorba kai anklel anda o mui le Devlesko.

Matuš 5:6
Veseli kudala kai si bokhale ai trušale anda e kris, ke von avena pravarde!

Matuš 6:25
Sa anda kudia me phenav tumenge: Na daran pala tumaro traio de so tume xana, či anda tumaro stato — sar tume avena uriade. O traio nai vo mai but sar o xamos, ai o stato mai but sar o tsolo?

1 Korinťanenge 6:13
Le xamata si le peřeske, ai o peř le xamaske; ai o Del bilavel le jekh ai le kaver. Numa o stato nai pe e kurvetsia. Si le Bareske, ai o Baro le statoske.

1 Korinťanenge 8:8
Nai ke si jekh xamos te pašiarel ame ka o Del: t'ame xasa, amen nai ame khanči mai but; te na ame xasa, amen nai ame khanči mai xantsi.

1 Korinťanenge 10:31
T'avela ke tume xan, t'avela ke tume pen, t'avela ke tume keren aver diela, keren sa pe e dragostia le Devleski.

1 Timoteoske 4:4-5
[4] Ke sogodi o Del kerdias si lašio, ai khanči trubul te šiuden, ferdi si te len les naisimasa,[5] ke sa si svintsime katar e vorba le Devleski ai katar o řudjimos.

Marek 7:14-23
[14] Atunči, mai akhardias o narodo peste, vo phenel lenge: Ašunen sa mande, ai hatiaren.[15] Nai khanči avrial o manuš, kai del ande leste, šai mahril les; numa so anklel avri anda o manuš, kudo si kai mahril.[16] T'avela varekon ke si les kan t'ašunel, ke t'ašunela.[17] Kana vo dias ande o kher, dur katar o narodo, leske vortača pušen les pa kudia paramiči.[18] Vo phenel lenge: Vi tume, tume san bi-godiake? Či hatiaren tume ke khanči so avel avrial kai del ande o manuš naštil te mahril les?[19] Ke či del kudo ande lesko ilo, numa ande lesko dji, porme žial ande le thana garade. Kadia Jesus motholas ke sa le xamata vuže.[20] Vo mai phenel: So anklel avri anda o manuš, kudo si kai mahril le manušes.[21] Ke si andral, si anda o ilo le manušengo, ke anklen avri le nasul ginduri, le lažaimata, le čorimata, le mudarimata,[22] le kurvimata, le xanžalimata, le bengimata žiungalimaske, o athaimos kai diliarel, le žiungalimata, o dikhimos kai kamel te lel le kavrenge dieli, le barimata, o traio ande o dilimos.[23] Sa kudala dieli nasul anklen avri de andral, ai mahril le manušes.

Romani Bible 2004
© Alliance Biblique Française 2004