A A A A A

Church: [Parables From Jesus]


Matuš 5:14-16
[14] Tume san e vedaria la lumiaki. Jekh foro thodino pe jekh plai naštil t'avel garado;[15] ai či den jag jekh lampa te thon les tela e vadra, numa thon les pe e vadra, ai vo strefial sa sogodi si ande o kher.[16] Ke te tumari vedaria te strefial kadia angla le manuš, eta te dikhen tumare laše dieli, ai te luvudin tumare Dades kai si ande o čeri.

Matuš 7:1-5
[1] Na de pe kris, eta te na aves dino pe kris.[2] Ke von dena tumen pe kris krisasa sar tume dena kris, ai mezurina tumen sar tume mezurin.[3] Sostar dikhes tu o sulum kai si ande e jakh tjire phraleski, ai či dikhes tu e beli kai si ande tjiri jakh?[4] Vai sar tromas tu te phenes tjire phraleske: Muk ma te lav jekh sulum anda tjiri jakh, tu kai si tu jekh beli ande tjiri?[5] Athaitori, le mai angluno e beli anda tjiri jakh, ai atunči tu dikhesa sar te les o sulum anda e jakh tjire phraleski.

Matuš 9:16-17
[16] Khonik či suvel jekh purano tsolo jekhe kotoresa nevo; ke kudo kotor ankalavela jekh partia le tsoloski ai e groapa ašela mai bari.[17] Či mai thona vi e mol nevi ande le bočonkuri purane; aver fialo, le bočonkuri phaglion, e mol pitial, ai le bočonkuri xasardile; numa thon e mol nevi ande le bočonkuri neve, ai e mol ai le bočonkuri garaven sa.

Matuš 12:24-30
[24] Le Farizianuri ašunde kudia, phende: Kado manuš del avri le demonon ferdi katar o Beelzebul, prinso le demonongo.[25] Sar o Jesus žianelas lenge ginduri, vo phenel lenge: Sako amperetsia huladi pe peste si phařadi, ai sako foro vai kher hulade pe peste naštin te bešen.[26] Te si o Satan kai gonil le Satan, vo si hulado pe peste; sar leski amperetsia šai bešela?[27] Ai me, te goniva le demonon katar o Beelzebul, tumare vortača kastar gonina le von? Sa anda kudia von si tumare krisinitoria.[28] Numa, t'avel ke si katar o Duxo le Devlesko ke me goniv le demonon, e amperetsia le Devleski avili ži tumende.[29] Vai, sar varekon šai te del vo ande o kher jekhe manušesko zurale ai čorel leske mištimata, bi te angla savořende te phandel kudale manušes zurale? Atunči ferdi šai čorel lesko kher.[30] Kudo kai nai mansa si pe mande, ai kudo kai či kjidel mansa šiudel.

Matuš 13:1-23
[1] Sa kudo dies, o Jesus anklisto anda o kher, ai bešel pe o berego la mariako.[2] Baro narodo kjidinisailo paša leste, vo anklisto ande jekh čuno, ai bešel tele. Sa o narodo bešel pe o berego.[3] Vo del duma lensa paramičensa pe but dieli, ai vo phenel: Jekh manuš anklisto avri te thol simintsi te barion.[4] Sar šiudel le simintsi, jekh partia peli pe o lungo la vurmako; le čiriklia avile ai xale le.[5] Jekh kaver partia peli maškar le bař, kai nai but phuv; voi strazo uštili, ke voi či arakhlias jekh phuv andre.[6] Numa kana o kham uštilo, voi phabuli ai šukili, ke nas la vuni.[7] Jekh kaver partia peli maškar le kanře, le kanře uštile ai tasade le simintsi.[8] Jekh kaver partia peli ande e laši phuv; voi dias fruta, jekh simintsa dias šel simintsi, jekh kaver šov-var-deš, jekh kaver trianda.[9] Ke kudo kai si les kana t'ašunel, ašunela.[10] Le vortača pašile, ai phenen leske: Sostar des tu duma lensa paramičensa?[11] O Jesus del len palpale: Ke tumenge si tumen te žianen le čudeni katar e amperetsia le čereski, ai ke von či žianen.[12] Ke dena kudales kai si les, ai avela les but, numa kudales kai nai les mai lena lestar so si les.[13] Sa anda kudia me dav duma lensa paramičensa, ke sar von dikhen či dikhen, ai sar von ašunen či ašunen, či hatiaren.[14] Ai lenge aresli e profesia katar o Esai: Tume ašunena tumare kanensa, ai tume či hatiarena; tume dikhena tumare jakhensa, ai tume či dikhena.[15] Ke o ilo kadale narodosko areslo zuralo; von zuriarde penge kana, ai von phandarde penge jakha, daratar ke dikhen penge jakhensa, ke ašunen penge kanensa, ke von te hatiaren penge ilesa, ke von te pařudion, ai ke te sastiarav le.[16] Numa t'aven svintsime tumare jakha, ke tume dikhen, ai tumare kana, ke tume ašunen![17] Me phenav tumenge čačimasa, but anda le profeturi ai anda le čače mangle te dikhen so tume dikhen, ai či dikhle, t'ašunen so tume ašunen, ai von či ašunde.[18] Tume kadia, ašunen e paramiči katar o manuš kai šiudel simintsi.[19] Kana jekh manuš ašunel e vorba la amperetsiaki ai či hatiarel la, o Xitro avel ai ankalavel so si thodino ande lesko ilo: Kudo si e simintsa kai šiude la pa e rig la vurmaki.[20] E simintsa kai šiude la ande o than bařuno, si kudo kai ašunel e vorba ai lel la strazo veselimasa.[21] Numa nai vuna ande leste inke, mai trubul les te ninkerel, ai, sar avel jekh beda vai jekh nasulimos pala e vorba, vo perel.[22] E simintsa kai šiude la maškar le kanře, si kudo kai ašunel e vorba, numa ande kaste le ginduri la lumiake ai e dragostia le barvalimaski tasaven kudia vorba, ai či del khanči.[23] Kudo kai lias e simintsa ande e laši phuv, si kudo kai ašundias e vorba ai hatiarel la; les si les fruta, ai jekh simintsa del šel, jekh kaver šov-var-deš, jekh kaver trianda.

Matuš 13:24-30
[24] Vo mai phenel lenge jekh kaver paramiči, ai vo phenel: E amperetsia le čereski si jekh fialo sar jekh manuš kai thodias te bariol jekh laši simintsa ande pesko kimpo.[25] Numa, žikin le žene soven, lesko dušmano avilo, šiudias čar žiungali maškar o gjiv, ai gelotar.[26] Kana e čar barili ai dias fruti, e čar žiungali sikadili.[27] Le služi le birevoske katar o kher avile te phenen leske: Baria, či thodian tu te bariol jekh laši simintsa ande tjiro kimpo? Katar avel e čar žiungali?[28] Vo del le palpale: Si jekh dušmano kai kerdias kudia. Ai le služi phenen leske: Kamen tu te žias t'ankalavas la?[29] Niči, phenel vo, daratar ke kana ankalavena e čar žiungali, ke tume ankalaven lasa o gjiv.[30] Muken te bariol ande jekh than o jekh ai o kaver žikin či kjidena, ai, kana avela e vramia te kjiden, me phenava kudalenge kai kjiden: Ankalaven angla savořende e čar žiungali, ai phande la ande jekh than te phabaren la, numa kjiden o gjiv ande muři stala.

Matuš 13:31-32
[31] Vo mai phenel lenge jekh kaver paramiči, ai vo phenel: E amperetsia le čereski si jekh fialo sar jekh simintsa garčitsaki kai jekh manuš lias ai thodias te bariol ande pesko kimpo.[32] Kudia si e mai tsinoři anda le simintsi, numa, kana voi bariol, voi si mai bari sar le legumi ai aresel jekh kopači, kadia ke le čiriklia anda o čeri aven te bešen ande lake patria.

Matuš 13:33-34
[33] Vo phenel lenge kadia kaver paramiči: E amperetsia le čereski si jekh fialo sar e drosda kai jekh žiuvli lias ai thodias la ande trin mezuri ařo, žikin či o ařo vazdel pe.[34] O Jesus phenel le narodoske sa kudala dieli paramičensa, ai vo či del duma bi paramičensa,

Matuš 13:44
E amperetsia le čereski mai si jekh fialo sar jekh mandjin garado ande jekh kimpo. O manuš kai arakhlias les garavel les; ai, ande peski veselia, žial te bikjinel sa so si les, ai kjinel kudo kimpo.

Matuš 13:45-46
[45] E amperetsia le čereski mai si jekh fialo sar jekh kai bikjinel kai rodel le šukar meržali.[46] Vo arakhlias jekh perla pria kuč; ai vo gelo te bikjinel sa so si les, ai kjinel la.

Matuš 13:47-50
[47] E amperetsia le čereski mai si jekh fialo sar jekh setka kai šiuden la ande e maria ai kjiden maše sako fialo ande late.[48] Kana si pherdi, le mašiaria tsirden la; ai, kana bešen pe o berego von thon ande le kanti so si lašio, ai šiuden so si čořo.[49] Sa kadia avela kana getola pe e lumia. Le andželi avena te hulaven le nasulen katar le vorta.[50] Ai von šiudena len ande o bov phabardo, kai avela roimata ai grintsina le dand.

Matuš 15:10-20
[10] Akhardias vo peste o narodo, vo phenel leske: Ašunen, ai hatiaren.[11] Nai so den ande o mui ke mahril le manušes; numa sogodi anklel anda lesko mui, kudo mahril le manušes.[12] Atunči leske vortača pašile paša leste, ai phenen leske: Žianes tu ke le Farizianuri xoliaile katar le vorbi kai von ašunde?[13] Vo del palpale: Sako kopači kai či thodias te bariol muřo dad avela ankaladi avri.[14] Muken le; von si koře kai ningeren kavre kořen, t'avela ke jekh kořo ningerel jekhe kavre kořes, von perena vi le dui ande jekh groapa.[15] O Petri, lias e vorba, phenel leske: Phen amenge so si kudia paramiči.[16] Ai o Jesus phenel: Vi tume, vi akana či mai san godiaver?[17] Či hatiardian tume ke sogodi xan žial ande le pořa, porme musai t'anklel avri?[18] Numa so anklel anda o mui avel anda o ilo, ai kudo si kai mahril le manušes.[19] Ke si anda o ilo ke aven le nasul ginduri, le mudarimata, le kurvimata, le lažaimata, le čorimata, le xoxaimata ai le pupuimata.[20] Eta le dieli kai mahrin le manušes; numa te xas bi te xalaves le vast, či mahril le manušes.

Matuš 18:10-14
[10] Len tume sama te na vuřitsin jekhes ferdi anda kadala tsinoře; ke me phenav tumenge ke lenge andželi ande o čeri dikhen sakda e fatsa muře Dadeski kai si ande o čeri.[11] Ke o Šiav le manušesko avilo te skipil so sas xasardo.[12] So gindin tume? Te si jekh manuš ke si les jekh šel bakroře, ai ke jekh anda lende xasavol, či mukela vo le inia-var-deš ai inia pe o plai, te žial te rodel kudales kai xasailo?[13] Ai, t'arakhela les vo, me phenav tumenge čačimasa, les avela mai but veselia anda kudo bakrořo sar anda le inia-var-deš ai inia kai či xasaile.[14] Sa jekh fialo, nai ke kamel tumaro Dad kai si ande o čeri te xasavol jekh anda kadala mai tsinoře.

Matuš 18:23-35
[23] Sa anda kudia, e amperetsia le čereski si jekh fialo sar jekh amperato kai manglias te žianel sode kamenas leske leske služi.[24] Kana vo lias pe te gjinel, andine leske jekhes kai kamelas leske deš mii teliaria.[25] Sar nas les so šai te pokjinel, lesko birevo dias ordina te bikjinen les, les, leska řomnia, leske šiaven, ai sogodi sas les, ai ke o užilimos t'avel pokjindo.[26] E sluga šiudias-pe pe čangende angla leste, ai phenel: Baria, te ažiukeres, me pokjinava tuke sa.[27] O birevo kudala slugako lias les e mila, muklias les te žialtar, ai muklias lesko užilimos.[28] Kana vo gelo avri, kudo sluga arakhlias jekhes anda peske vortača kai kamelas leske šel dinari. Vo lias les kořatar, phenelas: Pokjin so kames mange.[29] Lesko vortako šiudias pe tele pe e phuv, řudjilas pe, phenelas: Ažiuker ai me pokjinava tuke.[30] Numa o kaver či kamlias, ai gelo te šiudel les ande e temnitsa, žikin či pokjinela so kamel leske.[31] Leske vortača dikhle so areslias, sas but nekežime, ai von gele te phenen ka o birevo sa sogodi nakhlias.[32] Atunči o birevo akhardias kudala sluga, ai phenel leske: Nasul sluga, me dem tu palpale sa so kamesas mange, ke tu řudjisailian mande.[33] Nas t'avel vi tuke mila anda tjiro vortako, sar mange sas mila anda tute?[34] Ai lesko birevo xoliariko dias les ka kudala kai maren žikin či pokjinela sa so vo kamel leske.[35] Sa kadia muřo Dad anda o čeri kerela kadia anda tumende, te na sako anda tumende či jertila peske phraleske anda sa pesko ilo.

Matuš 20:1-16
[1] Ke e amperetsia le čereski si jekh fialo sar jekh birevo kheresko kai anklisto avri diminiats, eta te lel butiaren te žian ande leski rez.[2] Vo lias pe lensa pe jekh dinaro pa o dies, ai vo tradias le ande peski rez.[3] Vo anklisto avri karing o iniato časo, ai vo dikhlias kavren kai sas pe o platso bi te keren khanči.[4] Vo phenel lenge: Žian vi tume ande muři rez, ai me dava tumen so avela vorta.[5] Ai von gele. Vo mai anklisto karing mismeri ai karing o trito časo pala mismeri, ai sa kadia kerdias.[6] Anklisto karing o panžto časo, vo arakhlias kavren kai sas pe o platso, ai vo phenel lenge: Sostar bešen tume kathe sa o dies bi te keren khanči?[7] Von dine les palpale: Ke nas khonik te lel ame. Žian vi tume ka muři rez, phenel lenge vo.[8] Kana e riat avili, o birevo la rezako phenel kudaleske kai lel sama: Akhar le butiaren, ai de len lengo lov, katar o mai paluno ži ka o mai angluno.[9] Kudala katar o panžto časo avile, ai line sako jekh dinaro.[10] Le mai anglune avile atunči, gindinas pe ke len mai but; numa von line sako jekh dinaro.[11] Kana line le, von den duma pe o birevo le kheresko,[12] ai phenen: Kadala mai palune kerde butji ferdi jekh časo, ai tu keres anda lende sar anda amende, kai ninkerdiam o kjinuimos le diesesko ai o tatimos.[13] Vo dias palpale ka jekh anda lende: Muřo vortako, me či kerav tuke či jekh doš; či ašilian tu mansa pe jekh dinaro?[14] Le so si tjiro, ai žiatar. Me kamav te dav kadalen kai si mai palune sode dem tut.[15] Nai mange slobodo te kerav muře mištimasa so me kamav? Vai dikhes čoře jakhensa ke me sim lašio?[16] Kadia le mai palune avena le mai anglune, ai le mai anglune avena le mai palune.

Matuš 21:28-32
[28] So miazol tumenge? Jekh manuš sas les dui šiave; ai, žial ka o mai angluno, phenel: Muřo šiav, žia ker butji adies ande muři rez.[29] Vo del palpale: Me naštiv. Atunči, vo keisailo, ai vo gelo.[30] Del duma le kavresa, vo phenel sa jekh fialo. Ai kudo šiav del palpale: Me kamav mišto, Baria. Numa vo či gelo.[31] Savo anda le dui kerdias so kamlias o dad? Von den palpale: O mai angluno. Ai o Jesus phenel lenge: Me phenav tumenge čačimasa, kudale kai kjiden e taksa ai le kurvi avena angla savořende tumendar ande e amperetsia le čereski.[32] Ke o Jono avilo tumende te sikavel e vurma la krisaki, ai tume či patiailian ande leste. Numa kudale kai kjiden e taksa ai le kurvi patiaile ande leste; ai tume, kai dikhlian kudia, tume atunči či keisailian te patian tume ande leste.

Matuš 21:33-45
[33] Ašunen jekh kaver paramiči. Sas jekh manuš, birevo pe o kher, kai thodias jekh rez. Thodias krugom latar jekh bar, hunadias jekh groapa kai kjidel le struguri, ai vazdias jekh turo; porme muklias e rez užile ka kudala kai bariaren, ai vo muklias o them.[34] Kana e vramia te kjiden aresli, vo tradias peske slugen karing le butiaria la rezake, te len so dias les e rez.[35] Le butiaria line le slugen, marde jekhes, mudarde le kavres, ai marde bařensa le tritos.[36] Vo mai tradias kaver slugen, mai but sar le mai anglune; ai le butiaria keren anda lende sa jekh fialo.[37] Pala kudia, vo tradias karing lende peske šiaves, phenelas: Lenge avela lažiav katar muřo šiav.[38] Numa, kana le butiaria dikhle le šiaves, von phenen maškar pende: Kudo avela o birevo; aven, mudaras les ai ame lasa so si lesko.[39] Ai von thode o vast pe leste, šiude les anda e rez, ai mudarde les.[40] Akana, kana o birevo la rezako avela, so kerela vo anda le butiaria?[41] Von den les palpale: Vo mudarela nasulimasa kudale nasulen, ai vo dela e rez ka le kaver butiaria, kai dena les so avela ande e vramia kai kjiden.[42] O Jesus phenel lenge: Či gjindian tume šoha ande le Ramomata: O bař kai šiude kudala kai vazden khera areslo o mai lašio ande o koltso; Si katar o Baro ke kudia avilo, ai si jekh čudenia ka amare jakha?[43] Sa anda kudia, me phenav tumenge, e amperetsia le Devleski lena la tumendar, ai dena la ka jekh them kai kerela te dela fruti. [[44] Kudo kai perela pe kudo bař phagliola, ai kudo pe kaste perela avela inčardo sar e kišai.][45] Pala kudia kana ašunde kudala paramiča, le bare raša ai le Farizianuri hatiarde ke si pa lende ke o Jesus del duma.

Matuš 22:1-14
[1] O Jesus, lias e vorba, del duma lensa pale ande le paramiča, ai vo phenel:[2] E amperetsia le čereski si jekh fialo sar jekh amperato kai kerel abiav peske šiaveske.[3] Vo tradias peske slugen t'akharen le goston ka o abiav; numa von či kamle t'aven.[4] Vo mai tradias kavre slugen, phenelas: Phenen le gostonge: Eta, me lašiardem muři pativ; muře guruva ai muře žigeni thule mudardiam le, sa si gata, aven ka o abiav.[5] Numa, bi te len sama ke si akharde, von geletar, kako ka pesko kimpo ai kako ka peski butji.[6] Ai le kaver line le slugen, dine le pe o lažiav ai mudarde le.[7] O amperato xoliailo; vo tradias peske ketanen, kerdias te meren kudalen kai mudarde, ai phabardias lengo foro.[8] Atunči vo phenel ka peske služi: O abiav si gata; numa le gosti nas leske harniči.[9] Žian kai le droma kai anklen katar o foro, ai akharen ka o abiav sa kudalen kai tume arakhena.[10] Kudala služi gele pe le vurmi, kjidine sa so von arakhle, nasul ai laše, ai e sala le abiaveski pherdili gosti.[11] O amperato dias andre te dikhel kon si ka e skafidi, ai dikhlias kothe jekhe manušes kai nas pe leste jekh tsolo abiavesko.[12] Vo phenel leske: Muřo vortako, sar dian tu kathe bi t'avel pe tute jekh tsolo abiavesko? Kudo manuš sas lesko mui phandado.[13] Atunči o amperato phenel le slugenge: Phanden leske punře ai leske vast, ai šiuden les ande o tuniariko avri, kai si le roimata ai grintsin le dand.[14] Ke but avena akharde, numa tsiřa alome.

Matuš 24:32-35
[32] Sikion tume te keren sar si o kopači figengo. Sar leske kaštoře aresen kovle, ai ke le patria barion, tume prinžiaren ke o milai pašiol.[33] Sa jekh fialo, kana tume dikhena sa kudala dieli, te žianen ke o Šiav le manušesko pašiol ka o vudar.[34] Me phenav tumenge čačimasa, kadia vitsa či nakhela, ke sa kudia si t'aresel.[35] O čeri ai e phuv nakhena, numa muře vorbi či xasavona.

Matuš 24:45-51
[45] Savo si e sluga čači ai kai lel pe sama, kai lesko birevo thodias les baro pe peske žene, te del len te xan kana trubul e vramia?[46] Veselo t'avel kudia sluga, kai lesko birevo, kana aresela khere, arakhel les ke kerel kadia![47] Me phenav tumenge čačimasa, vo thola les baro pe sa peske mištimata.[48] Numa, t'avela jekh nasul sluga, kai phenel ande peste: Muřo birevo či avela sigo,[49] ai vo lel pe te marel peske vortakon, te xal vo ai te pel le matensa.[50] O birevo kudala slugako avela o dies kai vo či ažiukerel les ai o časo kai vo či žianel.[51] Vo šinela les kotora, ai dela les leski partia le athaitoriensa: Kothe avena le roimata ai grintsina le dand.

Matuš 25:1-13
[1] Atunči e amperetsia le čereski avela jekh fialo sar deš šeia pativale kai, line penge lampuri, gele angla o terno kai ansuril pe.[2] Panž anda lende sas dile, ai panž godiaver.[3] Le dilia, line penge lampuri, či line vuloi pensa.[4] Numa le godiaver line penge lamponsa vuloi ande le khore.[5] Sar o terno či avilo sigo, sa lias le e lindri ai sute.[6] Maškar e riat, tsipin: Eta o terno, žian angla leste![7] Atunči sa kudala pativalia uštile, ai lašiaren penge lampuri.[8] Le dilia phenel ka le godiaver: Den ame anda tumaro vuloi, ke amare lampuri meren.[9] Le godiaver den palpale: Niči; či ašela dosta amenge ai tumenge; žian mai mišto ka kudala kai bikjinen, ai kjinen tumenge.[10] Žikin von gele te kjinen, o terno avilo; kudala kai sas kothe dine andre lesa ande e soba le abiaveski, ai phandade o vudar.[11] Mai palal, le kaver pativalia avile, ai phenen: Baria, Baria, puter amenge.[12] Numa vo del palpale: Me phenav tumenge čačimasa, me či prinžiarav tumen.[13] Arakhen tume, ke tume či žianen o dies, či o časo.

Matuš 25:14-30
[14] Avela sar jekh manuš kai, žiantar te phirel, akharel peske slugen, ai thodias ande lenge vast pesko mištimos.[15] Vo dias panž teliaria ka jekh, dui ka o kaver, ai jekh ka o trito, ka sako sar si harniko, ai vo gelotar.[16] Kudo kai lias le panž teliaria gelotar te kerel butji kudale lovensa ai nirisardias panž kaver teliaria.[17] Sa jekh fialo, kudo kai lias le dui teliaria nirisardias dui kaver.[18] Kudo kai lias ferdi jekh gelo te kerel jekh groapa ande e phuv, ai garadias o lov peske birevosko.[19] But vramia pala kudia, o birevo kudale slugengo avilo palpale, ai manglias lendar so kerde.[20] Kudo kai lias le panž teliaria pašilo, andias panž mai but teliaria, ai vo phenel: Baria, tu dian ma panž teliaria, me nirisardem panž kaver.[21] Lesko birevo phenel lesko: Mišto kerdian, laši ai čači sluga; tu sanas čačimasa ande le tsiřa dieli, me dava tut te les sama ande but; av ande e veselia tjire birevoski.[22] Kudo kai lias le dui teliaria pašilo vi vo, ai vo phenel: Baria, tu dian ma dui teliaria; eta, me nirisardem dui kaver.[23] Lesko birevo phenel leske: Mišto si, laši ai čači sluga; tu sanas čačimasa ande le tsiřa diela, me dava tut te les sama ande but; av ande e veselia tjire birevoski.[24] Kudo kai lias jekh teliari pašilo vi vo, ai vo phenel: Baria, me žianavas ke tu san jekh manuš trudno, kai kjides kai či thodian te bariol, ai kai les kai tu či šiudian simintsi.[25] Me darailem, ai me gelem te garavav tjiro teliari ande e phuv; eta lo, le so si tjiro.[26] Lesko birevo del les palpale: Sluga nasul ai khaili, tu žianesas ke me kjidav kai či thodem te bariol, ai ke me lav kai či šiudem simintsi.[27] Trubulas tu te des muřo lov ka le bankuri, ai, kana avilemas palpale, me lemas so si muřo ai but mai opral.[28] Len lestar o teliari, ai den les ka kudo kai si les le deš teliaria.[29] Ke dena kudales kai si les, ai avela les but, numa kudales kai nai les lena lestar vi so si les.[30] Ai e sluga khančeski, šiuden les avri ande o tuniariko, kai avena roimata ai grintsina le dand.

Romani Bible 2004
© Alliance Biblique Française 2004