A A A A A
Sveto pismo v enem letu
Februar 26

Marku 5:21-43
21. Ko se je Jezus prepeljal s čolnom spet na drugo stran, se je zbrala okrog njega velika množica. Medtem ko je bil pri jezeru,
22. je prišel eden od predstojnikov shodnice, Jáir po imenu. Ko ga zagleda, pade k njegovim nogam
23. in ga zelo prosi: »Moja hčerka je v zadnjih zdihljajih. Pridi in položi roko nanjo, da ozdravi in ostane pri življenju!«
24. In odšel je z njim. Za njim se je odpravila velika množica in pritiskala nanj.
25. Med njo je bila tudi žena, ki je že dvanajst let krvavela.
26. Veliko je pretrpela od mnogih zdravnikov in porabila vse svoje premoženje, pa ji ni nič pomagalo, ampak se ji je celo poslabšalo.
27. Slišala je za Jezusa. V gneči se mu je od zadaj približala in se dotaknila njegove obleke.
28. Mislila si je: »Če se dotaknem le njegove obleke, bom ozdravela.«
29. V hipu se ji je kri ustavila in začutila je v telesu, da je ozdravljena nadloge.
30. Jezus je v sebi takoj zaznal, da je šla moč iz njega. Obrnil se je v množici in vprašal: »Kdo se je dotaknil moje obleke?«
31. Njegovi učenci so mu rekli: »Saj vidiš, kako množica pritiska nate, pa sprašuješ: ‘Kdo se me je dotaknil?’«
32. Oziral se je okrog, da bi videl tisto, ki je to storila.
33. Ker je žena vedela, kaj se je z njo zgodilo, je vsa v trepetu in strahu pristopila, se vrgla predenj in mu vse po pravici povedala.
34. Rekel ji je: »Hči, tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje nadloge!«
35. Ko je še govoril, so prišli od predstojnikove hiše in sporočili Jáiru: »Tvoja hči je umrla, kaj še nadleguješ učitelja!«
36. Jezus sliši od strani, kaj pravijo, in reče predstojniku shodnice: »Ne boj se, samó veruj!«
37. Nikomur ni pustil, da bi šel z njim, razen Petru, Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratu.
38. Ko pridejo pred predstojnikovo hišo, vidi vrvež in ljudi, ki jokajo in ženejo vik in krik.
39. Vstopi in jim reče: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.«
40. In posmehovali so se mu. On pa vse odslovi in vzame s seboj očeta in mater deklice ter svoje spremljevalce in stopi tja, kjer je bila deklica.
41. Deklico prime za roko in ji reče: »Talíta kum,« kar pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!«
42. Deklica je pri priči vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. Od začudenja so bili vsi iz sebe.
43. On pa jim je strogo naročil, naj tega nihče ne zve, in rekel, naj ji dajo jesti.