Nova Zaveza
Slovenian Bible 1882
← 9

Janezu 10

11 →
1

Resnično resnično vam pravim: Kdor ne vhaja skozi vrata v ovčji hlev, nego prelazi drugod, ta je tat in razbojnik.

2

Kdor pa vhaja skozi vrata, ta je pastir ovâc.

3

Temu vratar odpira, in ovce glas njegov poslušajo, in svoje ovce kliče po imenu, in izganja jih.

4

In ko ovce svoje izžene, gre pred njimi; in ovce gredó za njim, ker poznajo glas njegov;

5

A za tujcem ne gredó, nego odbežé od njega: ker ne poznajo tujega glasu.

6

To priliko jim je Jezus povedal; ali oni niso razumeli, kaj bi to bilo, kar jim je pravil.

7

Tedaj jim Jezus zopet reče: Resnično resnično vam pravim, da sem jaz vrata ovcam.

8

Vsi, kolikorkoli jih je prišlo pred menoj, tatjé so in razbojniki: ali ovce jih niso poslušale.

9

Jaz sem vrata; skozi mene če kdo vnide, zveličal se bo, in pojde noter in izšel bo, in našel bo pašo.

10

Tat ne vnide, razen da ukrade in ubije in pogubí: jaz sem prišel, da bi življenje imeli, in obilno imeli.

11

Jaz sem dober pastir; dober pastir poklada dušo svojo za ovce.

12

Najemnik pa, in kdor ni pastir, komur niso ovce lastne, vidi volka, da gre, pa popustí ovce, in odbeží: in volk jih razgrabi, in razpodí ovce.

13

Najemnik pa odbeží, ker je najemnik, in ne mara za ovce.

14

Jaz sem dober pastir; in poznam svoje, in moje poznajo mene:

15

Kakor oče mene pozná, in jaz očeta poznam. In dušo svojo pokladam za ovce.

16

Tudi drugih ovâc imam, ktere niso iz tega hleva; tudi té moram pripeljati, in poslušale bodo glas moj: in ena čreda bo, eden pastir.

17

Za to me oče ljubi, ker jaz dušo svojo pokladam, da jo zopet vzemem.

18

Nihče je ne jemlje od mene, nego sam od sebe jo pokladam. Oblast imam, da položim; in oblast imam, da jo zopet vzemem. To zapoved sem prejel od očeta svojega.

19

In med Judi nastane zopet razpor za voljo teh besed.

20

Govorilo pa jih je veliko od njih: Hudiča ima in neumen je: kaj ga poslušate?

21

Drugi so pravili: Kdor ima hudiča, ne govorí tako; ali more hudič slepcem odpirati oči?

22

Bil je pa praznik obnovljenja v Jeruzalemu, in bila je zima.

23

In sprehajal se je Jezus po lopi Solomonovej.

24

In obstopijo ga Judje, in govorili so mu: Doklej nas v nevednosti pustiš? Če si ti Kristus, povej nam na ravnost.

25

Odgovorí jim Jezus: Povedal sem vam, pa ne verujete. Dela, ktera jaz delam v ime očeta svojega, ta pričajo za-me.

26

To da vi ne verujete, ker niste od mojih ovâc, kakor sem vam povedal.

27

Moje ovce poslušajo glas moj, in jaz jih poznam; in za menoj gredó,

28

In jaz jim bom dal večno življenje; in na vekomaj ne bodo poginile, in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke.

29

Oče moj, kteri mih jih je dal, veči je od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz roke očeta mojega.

30

Jaz in oče sva eno.

31

In zopet zgrabijo Judje kamenje, da bi ga kamenjali.

32

Odgovorí jim Jezus: Veliko dobrih del sem vam pokazal od očeta svojega; za ktero od teh del me boste kamenjali?

33

Odgovoré mu Judjé, govoreč: Za dobro delo te ne bomo kamenjali, nego za kletvino, in ker se ti, ki si človek, delaš Boga.

34

Odgovorí jim Jezus: Ni li pisano v zakonu vašem: "Jaz sem rekel: bogovi ste?"

35

Če je tiste imenoval bogove, kterim je beseda Božja bila (in pismo se ne more razvezati,):

36

Kaj meni pa, ki me je oče posvetil in na svet poslal, pravite vi: Preklinjaš! ker sem rekel: Sin Božji sem?

37

Če ne delam del očeta svojega, ne verujete mi;

38

Če pa delam, če tudi meni ne verujete, verujte delom: da razpoznate in boste verovali, da je oče v meni, in jaz v njem.

39

In zopet so ga gledali prijeti; ali izmakne jim se iz rók.

40

In odide zopet na oni kraj Jordana, na kraj, kjer je poprej Janez bil, ko je krstil; in ostane tu.

41

In veliko jih pride k njemu; in pravili so: Janez res ni nobenega čudeža storil; ali karkoli je Janez povedal za tega, bilo je vse resnično.

42

In veliko jih je tu verovalo va-nj.

Slovenian Bible 1882
Public Domain: Josipa Stritarja (1882)