1 Samuelova 10

1

Tedaj vzame Samuel oljeníco in mu izlije olje na glavo ter ga poljubi in reče: Te li ni GOSPOD pomazilil, da bodi vojvoda dediščini njegovi?

2

Ko pojdeš od mene danes, srečaš dva moža pri Rahelinem grobu, v Benjaminovi pokrajini, ob Zelzahu; in ona ti porečeta: Našle so se oslice, ki si jih šel iskat; in glej, oče tvoj je pustil iz misli oslice in skrbi za vaju, govoreč: Kaj naj počnem za sina svojega?

3

In ko pojdeš odondod dalje, prideš k hrastu Taboru, in ondi te srečajo trije možje, gredoči gori k Bogu v Betel: eden nese tri kozliče, drugi tri hlebe kruha, tretji meh vina.

4

Pa te pozdravijo in ti dado dva hleba kruha, ki ju sprejmi iz njih roke.

5

Potem prideš na hrib Božji, kjer stoje straže Filistejcev, in ko stopiš ondi v mesto, srečaš družbo prorokov, gredočih doli z višave, in pred njimi bodo psalmove brenklje in bobnice in piščal in harfa, in bodo prorokovali.

6

In duh GOSPODOV pride z močjo nadte, in prorokoval boš ž njimi, in izpremenjen boš v drugega moža.

7

In ko se ti dogode ta znamenja, stóri, kar ti pod roko pride, kajti Bog je s teboj.

8

In pridi pred menoj doli v Gilgal, in glej, pridem tja k tebi, da darujem žgalne in mirovne daritve. Sedem dni počakaj, da pridem k tebi in ti naznanim, kar ti je storiti.

9

In bilo je, ko je obrnil hrbet in šel od Samuela, da mu je Bog izpremenil srce; in vsa tista znamenja so se dogodila ta dan.

10

Kajti ko prideta tja k hribu, glej, družba prorokov ga sreča, in duh Božji pride z močjo nad njega, da je prorokoval med njimi.

11

Ko ga pa vidijo tisti, ki so ga poprej poznali, da prorokuje s proroki, reko vsi drug drugemu: Kaj se je prigodilo sinu Kisovemu? Je li Savel tudi med proroki?

12

In nekdo ondotnih odgovori in reče: In kdo je njih oče? Odtod je prišlo v pregovor: Je li tudi Savel med proroki?

13

In neha prorokovati in pride na višavo.

14

Savlov stric pa reče njemu in njegovemu hlapcu: Kam sta bila šla? Odgovori: Oslice iskat, in ko sva videla, da jih ni, sva šla k Samuelu.

15

Nato de Savlov stric: Povej mi, prosim, kaj vama je povedal Samuel?

16

Savel odgovori stricu svojemu: Povedal je nama za gotovo, da so se oslice našle. Ali zastran kraljestva, o katerem je govoril Samuel, mu ničesar ne pove.

17

Samuel pa skliče ljudstvo h GOSPODU v Micpo,

18

in ogovori sinove Izraelove: Tako pravi GOSPOD, Bog Izraelov: Jaz sem pripeljal Izraela iz Egipta in vas otel iz pesti Egipčanov in iz oblasti vseh kraljestev, ki so vas tlačila.

19

A vi ste danes zavrgli svojega Boga, ki vas je sam rešil iz vseh nesreč in nadlog vaših, in ste mu rekli: Postavi nam kralja! Sedaj pa pristopite pred GOSPODA po rodovih svojih in po tisočih svojih!

20

In ko je Samuel velel pristopiti vsem rodovom Izraelovim, je bil zadet rod Benjaminov.

21

In veli pristopiti Benjaminovemu rodu po njih rodovinah, in zadeta je bila rodovina Matri, in zadet je bil Savel, sin Kisov. In ga so iskali, pa ga niso našli.

22

Zato vprašajo GOSPODA še dalje: Pride li še ta mož semkaj? GOSPOD odgovori: Glej, skril se je med prtljago.

23

In tečejo tja ter ga pripeljejo. In ko stopi med ljudstvo, je bil za glavo višji nego kdorkoli iz ljudstva.

24

In Samuel reče vsemu ljudstvu: Vidite ga, ki si ga je izvolil GOSPOD? Saj mu ni enakega med vsem ljudstvom! Tedaj zauka vse ljudstvo in reče: Živel kralj!

25

Nato oznani Samuel ljudstvu pravice kraljestva in jih zapiše v knjigo in jo položi pred GOSPODA. In odpusti Samuel vse ljudstvo, vsakega v hišo njegovo.

26

Tudi Savel je šel v hišo svojo v Gibei, in ž njim so šli vojščaki, katerih src se je Bog dotaknil.Belijalovi sinovi pa reko: Ta naj bi nam pomagal? In so ga zaničevali, in mu niso prinesli darov. Ali on se je delal, kakor da bi ne bil slišal.

27

Belijalovi sinovi pa reko: Ta naj bi nam pomagal? In so ga zaničevali, in mu niso prinesli darov. Ali on se je delal, kakor da bi ne bil slišal.