Sodniki 17

1

Bil je neki mož z Efraimskega gorovja, po imenu Miha.

2

Ta reče materi svoji: Tistih tisoč in sto srebrnikov, ki so ti bili ukradeni in si zaradi njih izrekla kletev in to si govorila na moja ušesa – glej, tisto srebro je pri meni, jaz sem si ga vzel. In mati njegova reče: Blagoslovljen bodi, sin moj, od GOSPODA!

3

In povrnil je tistih tisoč in sto srebrnikov materi svoji. In mati njegova reče: Posvetila sem res to srebro GOSPODU iz roke svoje za sina svojega, da se naredi rezana in ulita podoba; in zdaj ti ga povrnem.

4

In povrnil je srebro materi svoji. Mati njegova pa vzame dvesto srebrnikov in jih da zlatarju, ki naredi iz njih rezano in ulito podobo; in ta je bila v Mihovi hiši.

5

In Miha je imel hišo božjo in je napravil naramnik in hišne bogove in posvetil enega sinov svojih, da mu je bil duhovnik.

6

V tistih dneh ni bilo kralja v Izraelu: vsakdo je delal, kar se mu je zdelo prav.

7

In bil je mladenič iz Betlehema Judovega, rodovinske lasti Judove, ki je bil levit in je prebival ondi.

8

Ta mož odide iz mesta, iz Betlehema Judovega, da se nastani, kjer dobi priliko. In ko potuje, pride na gorovje Efraimsko k hiši Mihovi.

9

In Miha ga vpraša: Odkod greš? Odgovori mu: Levit sem iz Betlehema Judovega in potujem, da se nastanim, kjer dobim priliko.

10

In Miha mu reče: Ostani pri meni in mi bodi oče in duhovnik, in dam ti na leto deset srebrnikov in obleko in živež tvoj. Levit torej vstopi

11

in privoli ostati pri možu; in mladenič mu je bil kakor eden sinov njegovih.

12

In Miha je posvetil levita, da mu bodi duhovnik; in bival je v hiši Mihovi.Miha pa je rekel: Sedaj vem, da mi bo GOSPOD dobro storil, ker mi je levit za duhovnika.

13

Miha pa je rekel: Sedaj vem, da mi bo GOSPOD dobro storil, ker mi je levit za duhovnika.