1 Janezovo 3

1

Poglejte, koliko ljubezen nam je dal Oče, da se imenujemo otroci Božji, in smo tudi. Zato nas svet ne spoznava, ker njega ni spoznal.

2

Ljubljeni, sedaj smo otroci Božji, a ni se še pokazalo, kaj bodemo. Vemo pa, da bodemo, ko se prikaže, njemu podobni, ker ga bomo videli, kakor je.

3

In vsak, kdor ima to upanje vanj, očiščuje sebe, kakor je on čist.

4

Vsak, kdor dela greh, dela tudi protizakonje; in greh je protizakonje.

5

In veste, da se je on prikazal, da odvzame grehe naše; in greha ni v njem.

6

Kdorkoli ostaja v njem, ne greši; kdorkoli greši, ga ni videl in ga ni spoznal.

7

Otročiči, nihče naj vas ne slepi: kdor dela pravičnost, je pravičen, kakor je on pravičen;

8

kdor dela greh, je iz hudiča, ker hudič greši od začetka. Zato se je prikazal Sin Božji, da razdene dela hudičeva.

9

Kdorkoli je rojen iz Boga, ne dela greha, ker seme njegovo ostaja v njem, in grešiti ne more, ker je rojen iz Boga.

10

V tem so očitni otroci Božji in otroci hudičevi: kdorkoli ne dela pravičnosti, ni iz Boga, in kdor ne ljubi brata svojega.

11

Kajti to je oznanilo, ki ste ga slišali od začetka: naj se ljubimo med seboj;

12

ne kakor Kajn, ki je bil iz Hudobnega in je ubil brata svojega. In zakaj ga je ubil? Ker so bila hudobna dela njegova, dela brata njegovega pa pravična.

13

Ne čudite se, bratje moji, če vas svet sovraži.

14

Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker ljubimo brate. Kdor ne ljubi, ostaja v smrti.

15

Vsak, kdor sovraži brata svojega, je ljudomorec; in veste, da noben ljudomorec nima večnega življenja, ki bi prebivalo v njem.

16

V tem smo spoznali ljubezen, da je on dal življenje za nas; tudi mi moramo dati življenje za brate.

17

Kdor pa ima premoženje tega sveta in vidi brata svojega, da je v potrebi, a zapre srce svoje pred njim, kako prebiva ljubezen Božja v njem?

18

Otročiči moji, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, marveč v dejanju in resnici.

19

In v tem spoznamo, da smo iz resnice, in pred njim bomo pomirili srca svoja,

20

da, ako nas srce naše obsoja, je Bog večji od srca našega in pozna vse.

21

Ljubljeni, če nas srce naše ne obsoja, imamo trdno zaupanje do Boga,

22

in karkoli prosimo, prejmemo od njega, ker držimo zapovedi njegove in delamo, kar je prijetno pred njim.

23

In ta je zapoved njegova, da verujmo v ime Sina njegovega, Jezusa Kristusa, in se ljubimo med seboj, kakor nam je dal zapoved.In kdor drži zapovedi njegove, ostaja v Njem in On v njem. In v tem spoznavamo, da ostaja v nas, iz Duha namreč, ki ga nam je dal.

24

In kdor drži zapovedi njegove, ostaja v Njem in On v njem. In v tem spoznavamo, da ostaja v nas, iz Duha namreč, ki ga nam je dal.