2 Petrovo 1

1

Simon Peter, hlapec in apostol Jezusa Kristusa, njim, ki so zadobili z nami enako dragoceno vero po pravičnosti Boga našega in Zveličarja Jezusa Kristusa:

2

Milost vam in mir naj se pomnoži v spoznanju Boga in Jezusa Gospoda našega;

3

kakor nam je Božja moč njegova podarila vse, kar služi v življenje in pobožnost, po spoznanju njega, ki nas je poklical po lastni slavi in kreposti,

4

po čemer nam je podaril dragocene in največje obljube, da postanete po njih deležniki Božje narave, ko ste ubežali pogubi, ki jo na svetu provzroča poželenje.

5

Prav zato si prizadevajte z vso gorečnostjo ter kažite v veri svoji krepost, v kreposti pa spoznanje, v spoznanju pa zmernost,

6

v zmernosti pa stanovitnost, v stanovitnosti pa pobožnost,

7

v pobožnosti pa bratoljubje, v bratoljubju pa ljubezen do vseh.

8

Kajti če so te čednosti v vas in se množe, napravljajo, da niste nedelavni in nerodovitni v spoznanju Gospoda našega Jezusa Kristusa.

9

Kdor namreč nima teh, je slep, kratkoviden, ker je pozabil, da je bil očiščen starih grehov svojih.

10

Zato se, bratje, tem bolj trudite, da utrdite poklic svoj in izvoljenje; kajti če tako delate, ne spotaknete se nikdar.

11

Tako namreč vam bo dan zmagoslaven vhod v večno kraljestvo Gospoda našega in Zveličarja Jezusa Kristusa.

12

Zato ne bom vnemar pustil, vedno vas spominjati tega, dasi to veste in ste utrjeni v dani vam resnici.

13

Menim pa, da je prav, dokler sem v tej koči, da vas izpodbujam, kličoč vam to v spomin,

14

ker vem, da moram skoraj odložiti kočo svojo, kakor mi je tudi Gospod naš Jezus Kristus naznanil.

15

Potrudim se pa, da se morete tudi vsak čas po mojem odhodu spominjati tega.

16

Kajti nismo se držali izmišljenih basni, ko smo vam oznanili Gospoda našega Jezusa Kristusa moč in prihod, marveč sami smo videli in bili priče njegovega veličastva.

17

Prejel je namreč od Boga Očeta čast in slavo, ko mu je prišel tak glas od veličastne slave: Ta je Sin moj ljubljeni, ki je po moji volji;

18

in ta glas smo mi slišali, da je prišel z neba, ko smo bili ž njim na sveti gori.

19

In imamo besedo proroško tem trdnejšo; in prav delate, da pazite nanjo kakor na svetilnico, ki sveti v temnem kraju, dokler ne prisije dan in danica vzide v srcih vaših;

20

to najprej spoznavajoč, da se nobeno prorokovanje pisma ne godi po lastnem razlaganju.Zakaj prorokovanje ni nikdar prišlo po volji človeški, temuč od Boga so govorili ljudje, kakor jih je vodil sveti Duh.

21

Zakaj prorokovanje ni nikdar prišlo po volji človeški, temuč od Boga so govorili ljudje, kakor jih je vodil sveti Duh.