Jakobovo 2

1

Bratje moji, v veri našega Gospoda slave, Jezusa Kristusa, ne ozirajte se na to, kdo je kdo.

2

Ako pride namreč v vaš zbor mož z zlatim prstanom, v sijajni obleki, pride pa tudi ubožec v umazani obleki,

3

in pogledate njega, ki ima sijajno obleko, in mu rečete: Ti sedi sem lepo, in ubožcu rečete: Ti stoj tam ali pa sedi sem pod podnožje moje –

4

niste li napravili razločka med seboj in ste postali sodniki po slabih mislih?

5

Čujte, bratje moji ljubljeni: Ni si li Bog izbral ubožcev pred svetom, da bodo bogati v veri in dediči kraljestva, ki ga je obljubil njim, ki ga ljubijo?

6

Vi pa ste zaničevali ubožca. Ali niso bogatini, ki vas zatirajo, in niso li oni, ki vas vlačijo pred sodbe?

7

Niso li oni, ki preklinjajo slavno ime, ki je bilo klicano nad vami?

8

Toda če res izpolnjujete kraljevo postavo, po pismu: „Ljubi bližnjega svojega kakor sebe“, prav delate;

9

če pa gledate na zunanjost, delate greh, in postava vam izpričuje, da ste prestopniki.

10

Kajti kdor bi izpolnjeval vso postavo, pa bi se pregrešil zoper eno zapoved, je postal kriv vseh.

11

On namreč, ki je rekel: „Ne prešeštvuj“, je tudi rekel: „Ne ubijaj“; če pa ne prešeštvuješ, a ubijaš, si postal prestopnik postave.

12

Tako govorite in tako ravnajte kakor ljudje, ki boste sojeni po postavi svobode.

13

Kajti sodba bode neusmiljena njemu, ki ni delal usmiljenja; usmiljenje se hvali zoper sodbo.

14

Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? More li ga ta vera rešiti?

15

Ako je brat nag ali sestra in pogrešata vsakdanje hrane,

16

pa jima kdo izmed vas reče: Pojdita v miru, ogrejta se in nasitita! A jima ne podelite, kar je potrebno telesu, kaj to pomaga?

17

Tako tudi vera, ako nima del, je mrtva sama ob sebi.

18

Ali poreče kdo: Ti imaš vero, in jaz imam dela; pokaži mi vero svojo brez del, in jaz ti pokažem vero iz svojih del.

19

Ti veruješ, da je Bog eden; prav delaš. Tudi zli duhovi to verujejo in groza jih je.

20

Hočeš pa vedeti, človek ničemurni, da je vera brez del mrtva?

21

Ali ni bil Abraham, oče naš, opravičen iz del, ko je daroval Izaka, sina svojega, na oltarju?

22

Vidiš torej, da je vera sodelovala z deli njegovimi, in iz del je bila vera popolna,

23

in izpolnilo se je pismo: „Abraham pa je veroval Bogu, in vštelo se mu je za pravičnost“ in „prijatelj Božji“ je bil imenovan.

24

Vidite, da se iz del opravičuje človek in ne samo iz vere.

25

Istotako se li ni tudi Rahab nečistnica opravičila iz del, ko je sprejela poslanca in ju odpravila po drugi poti?Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.

26

Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.