1 Timoteju 2

1

Opominjam torej pred vsem, naj se opravljajo prošnje, molitve, klici, zahvale za vse ljudi,

2

za kralje in vse prvake, da živimo mirno in tiho življenje v vsej pobožnosti in poštenosti.

3

To je dobro in prijetno pred Bogom, Rešiteljem našim,

4

ki hoče, da se rešijo vsi ljudje in pridejo do spoznanja resnice.

5

Zakaj eden je Bog, eden tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus,

6

ki je dal samega sebe v odkupnino za vse, v pričevanje ob svojem času;

7

za kar sem bil jaz postavljen kot glasnik in apostol (resnico govorim, ne lažem), učitelj poganov v veri in resnici.

8

Hočem torej, da molijo možje v vsakem kraju, dvigajoč svete roke brez jeze in dvoma.

9

Istotako tudi žene v spodobni opravi, naj se dičijo s sramežljivostjo in zmernostjo, ne s kitami ali z zlatom ali z biseri ali z drago obleko,

10

marveč (kakor se spodobi ženskam, ki pripoznavajo bogaboječnost) z dobrimi deli.

11

Žena naj se na tihem uči v vsej podložnosti.

12

Ženi pa učiti ne dovoljujem, ne gospodovati možu, nego naj živi na tihem.

13

Kajti Adam je bil prvi ustvarjen, potem Eva;

14

in Adam ni bil prevaran, žena pa je prevarana padla v pregreho;rešena pa bo v rojenju otrok, ako ostane v veri in ljubezni in posvečenju z zmernostjo.

15

rešena pa bo v rojenju otrok, ako ostane v veri in ljubezni in posvečenju z zmernostjo.