Devteronomij 31

1

In šel je Mojzes in govoril te besede vsemu Izraelu.

2

In jim reče: Sto in dvajset let sem danes star, ne morem več hoditi ven in noter, tudi mi je rekel GOSPOD: Ne pojdeš čez ta Jordan.

3

GOSPOD sam, tvoj Bog, pojde tja pred teboj, on iztrebi tiste narode pred teboj, da posedeš njih last; Jozue, ta pojde tja pred teboj, kakor je GOSPOD govoril.

4

In GOSPOD jim stori, kakor je storil Sihonu in Ogu, kraljema Amorejcev, in njih deželi, katere je pokončal.

5

In GOSPOD vam jih izroči, in storite jim po vsej zapovedi, ki sem vam jo zapovedal.

6

Bodite močni in srčni, ne bojte se in ne prestrašite se vpričo njih; zakaj GOSPOD, tvoj Bog, on je, ki gre s teboj; ne odtegne se ti in te ne zapusti.

7

In Mojzes pokliče Jozueta in mu reče pred očmi vsega Izraela: Bodi močan in srčen; zakaj ti pojdeš s tem ljudstvom v deželo, ki je zanjo prisegel GOSPOD njih očetom, da jim jo da, in ti jim jo razdeliš v dediščino.

8

GOSPOD pa, on je, ki pojde pred teboj; on bode s teboj, ne odtegne se ti in te ne zapusti: ne boj se in ne plaši se!

9

In Mojzes je napisal ta zakon in ga je izročil duhovnikom, sinom Levijevim, ki so nosili skrinjo GOSPODOVE zaveze, in vsem starejšinam Izraelovim.

10

In Mojzes jim zapove, rekoč: Ob koncu vsakega sedmega leta, v določeni čas leta odpuščanja, pri prazniku šatorov,

11

ko pride ves Izrael prikazovat se pred GOSPODOM, tvojim Bogom, na mestu, ki si ga izvoli, beri ta zakon vpričo vsega Izraela, da vsi slišijo.

12

Zberi ljudstvo, može in žene in otročiče in tujce, ki so v tvojih mestih, da bi čuli in da bi se učili bati se GOSPODA, Boga vašega, in paziti, da izpolnjujejo vse besede tega zakona;

13

da bi slišali tudi njih otroci, ki še ne umejo tega, in se učili bati se GOSPODA, vašega Boga, vse dni, dokler boste živeli v deželi, v katero greste čez Jordan, da jo posedete.

14

Tedaj reče GOSPOD Mojzesu: Glej, bližajo se ti dnevi, da umrješ. Pokliči Jozueta in postavita se v shodnem šatoru, da mu dam zapoved. Gresta torej Mojzes in Jozue in se postavita v shodnem šatoru.

15

In GOSPOD se prikaže v šatoru v oblakovem stebru, in oblakov steber je stal ob vratih v šator.

16

In GOSPOD reče Mojzesu: Glej, ko boš ležal z očeti svojimi, vstane to ljudstvo in pojde nečistujoč za tujimi bogovi tiste dežele, v katero gredo prebivat, in me zapuste in prelomijo zavezo mojo, ki sem jo sklenil ž njimi.

17

In jeza moja se vname zoper nje v tistem času, in zapustim jih in skrijem obličje svoje pred njimi, da bodo pokončani. In pridejo nadnje mnoge nesreče in bridkosti, tako da poreko v tistem času: Ni li prišlo tolikanj hudega nad nas, ker ni našega Boga med nami?

18

Jaz pa gotovo skrijem obličje svoje v tistem času zaradi vsega hudega, kar so storili s tem, da so se obračali k tujim bogovom.

19

Sedaj torej si napišite to pesem, in nauči jo sinove Izraelove in jo deni v njih usta, da mi bodi ta pesem priča zoper Izraelove sinove.

20

Kajti ko jih pripeljem v deželo, ki sem jo s prisego obljubil njih očetom, kjer teče mleko in med, in oni bodo jedli in se nasitijo in odebelé: tedaj se obrnejo k drugim bogovom in jim bodo služili, mene pa zaničevali in prelomili zavezo mojo.

21

Ko jih torej zadenejo mnoge nesreče in bridkosti, naj govori ta pesem zoper nje kot priča; kajti ne odpravi je pozabljenje iz ust njih zaroda. Vem namreč njih misli, s katerimi se pečajo že zdaj, preden sem jih pripeljal v deželo, ki sem jim jo prisegel.

22

Napisal je torej Mojzes to pesem tisti dan in jo učil lzraelove sinove.

23

In zapove Jozuetu, sinu Nunovemu, in reče: Bodi močan in srčen, zakaj ti pripelješ sinove Izraelove v deželo, za katero sem jim prisegel, in jaz bodem s teboj.

24

Ko pa je Mojzes zapisal besede te postave v knjigo in je končal,

25

zapove levitom, ki so nosili skrinjo GOSPODOVE zaveze, rekoč:

26

Vzemite to knjigo postave in jo položite ob strani skrinje zaveze GOSPODA, svojega Boga, in tam naj ostane kot priča zoper tebe, Izrael.

27

Zakaj jaz poznam upornost in trdovratnost tvojo. Glejte, do danes, ko še z vami živim, ste bili uporni GOSPODU, koliko bolj bodete po moji smrti!

28

Zberite k meni vse starejšine svojih rodov in svoje oblastnike, da govorim na njih ušeša te besede in pozovem nebo in zemljo za priči zoper nje.

29

Vem namreč, da boste po moji smrti docela popačeno ravnali in odstopili s poti, katero sem vam zapovedal. Zato vas zadene nesreča v poslednjih dneh, ker boste počenjali, kar je hudo v GOSPODOVIH očeh, da ga dražite v jezo z delom svojih rok.In govoril je Mojzes besede te pesmi na ušesa vsega zbora Izraelovega prav do konca.

30

In govoril je Mojzes besede te pesmi na ušesa vsega zbora Izraelovega prav do konca.