Galačanom 4

1

Pravim pa, dokler je dedič nedoleten, se nič ne razločuje od sužnja, čeprav je vsega gospodar;

2

marveč je pod varuhi in oskrbniki do dne, postavljenega po očetu.

3

Tako smo bili tudi mi, dokler smo bili nedoletni, pod prvim ukom sveta zasužnjeni;

4

ko pa je bil dopolnjen čas, je odposlal Bog Sina svojega, rojenega iz žene, podvrženega postavi,

5

da odkupi tiste, ki so bili pod postavo, da prejmemo sinovstvo.

6

Ker ste pa sinovi, je odposlal Bog Duha Sina svojega v vaša srca, ki kliče: Abá, Oče!

7

Tako nisi več suženj, ampak sin; ako pa si sin, si tudi dedič po Bogu.

8

Ali takrat ste, seveda ne poznavajoč Boga, sužnjevali tistim, ki po naravi niso bogovi;

9

a sedaj, spoznavši Boga, še bolj pa spoznani od Boga, kako da se zopet vračate k prvim naukom, medlim in ubornim, ki jim hočete vnovič sužnjevati?

10

Dneve obhajate in mesece in čase in leta!

11

Bojim se za vas, da bi se ne bil morda zastonj trudil za vas.

12

Bodite kakor sem jaz, ker sem tudi jaz kakor vi, bratje, prosim vas.

13

Nobene krivice mi niste storili; veste pa, da sem vam v slabosti mesa [Ali: spričo telesne slabosti.] najprvo oznanjeval evangelij,

14

in me niste vzlic svoji izkušnjavi na mesu mojem zaničevali, ne zavrgli, marveč kakor angela Božjega ste me sprejeli, kakor Kristusa Jezusa.

15

Kje je torej vaše tedanje blaženstvo? kajti pričam vam, da bi bili, ko bi bilo mogoče, oči svoje izdrli in jih meni dali.

16

Tako sem torej postal vaš sovražnik, govoreč vam resnico?

17

Vnemajo se za vas, pa ne kakor je prav, temuč izkleniti vas hočejo od mene, da bi se vi zanje vnemali.

18

Dobro pa je, vnemati se v dobrem vsekdar, in ne samo, kadar sem jaz pri vas.

19

Otroci moji, ki jih zopet z bolečinami porajam, dokler se ne upodobi Kristus v vas –

20

želel bi pa biti sedaj pri vas in premeniti glas svoj, ker sem v zadregi zastran vas.

21

Recite mi, kateri hočete biti pod postavo, ne slišite li postave?

22

Kajti pisano je, da je imel Abraham dva sina, enega od dekle in enega od svobodnice.

23

Toda kateri je bil od sužnje, se je narodil po mesu, a kateri od svobodne, po obljubi.

24

To pa je v prispodobi govorjeno: ti dve ženi sta namreč dve zavezi, ena z gore Sinajske, ki rodi za sužnost, in ta je Agara.

25

Agara pa pomeni goro Sinaj v Arabiji in stoji v eni vrsti s sedanjim Jeruzalemom, ki sužnjuje z otroki svojimi.

26

A gornji Jeruzalem je svobodnica, in ta je naša mati.

27

Kajti pisano je: „Razveseli se, nerodovitna, ki ne porajaš; zaukaj in kliči, ki nisi v porodnih bolečinah; zakaj mnogo več je otrok te, ki je osamljena, nego one, ki ima moža“.

28

Mi pa smo, bratje, kakor Izak, otroci obljube.

29

Ali kakor je takrat tisti, ki se je po mesu narodil, preganjal tega, ki je bil po Duhu rojen, tako tudi sedaj.

30

Toda kaj pravi pismo? „Spodi deklo in nje sina; zakaj ne bo dedoval sin sužnje s sinom svobodnice“.Zato, bratje, nismo otroci sužnje, ampak svobodne.

31

Zato, bratje, nismo otroci sužnje, ampak svobodne.