Apostolska Dela 14

1

Zgodi se pa v Ikoniji, da sta skupno šla v judovsko shodnico in sta tako govorila, da je vero sprejela velika množica Judov in Grkov.

2

Tisti Judje pa, ki niso verovali, naščujejo in nahujskajo duše poganov zoper brate.

3

Ostala sta tam torej dosti časa, srčno govoreč v Gospodu, ki je pričeval za besedo milosti svoje in dajal, da so se znamenja in čudeži godili po njunih rokah.

4

Mestna množica se pa razdeli, in eni so bili za Jude, drugi pa za apostola.

5

Ko so se pa vzdignili pogani in Judje s poglavarji svojimi, da bi ju sramotili in kamenali,

6

zvesta za to in pobegneta v likaonski mesti Listro in Derbo in v okolico;

7

in tu sta oznanjevala evangelij.

8

In v Listri je sedel neki mož, brez moči v nogah, hrom od materinega telesa, ki ni nikoli hodil.

9

Ta posluša Pavla, ko govori; on pa vpre oči vanj in videč, da ima vero, da ozdravi,

10

reče z močnim glasom: Stopi na noge svoje pokonci! In poskoči in začne hoditi.

11

Ko pa vidi ljudstvo, kar je Pavel storil, povzdignejo glas in kličejo likaonski: Bogova sta v človeški podobi prišla doli k nam.

12

In imenovali so Barnaba Jupitra, a Pavla Merkurja, ker je bil on prvi govornik.

13

In duhovnik Jupitra, ki je imel tempelj pred mestom, pripelje juncev in prinese vencev k vratom ter jima hoče z ljudstvom darovati.

14

Ko pa to zaslišita apostola, Pavel in Barnaba, si raztrgata oblačila in skočita med ljudstvo, kričeč

15

in govoreč: Možje! kaj to delate? Tudi midva sva človeka, z vami enake narave, in vam oznanjujeva blagovestje, da se od teh ničevih reči obrnete k živemu Bogu, ki je ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih;

16

ki je v preteklih časih pustil vse narode, da so hodili po svojih potih.

17

Vendar pa sebe ni pustil brez pričevanja s tem, da je delil dobrote, dajal vam z neba dež in rodovitne čase in napolnjeval srca vaša z jedjo in veseljem.

18

In tako govoreč, sta le s težavo ustavila ljudstvo, da jima ni darovalo.

19

Pride pa tja nekaj Judov iz Antiohije in Ikonije, ki pregovore ljudstvo, da kamenajo Pavla in ga izvlečejo iz mesta, misleč, da je umrl.

20

Ko pa ga učenci obstopijo, vstane in pride v mesto. In drugi dan odide z Barnabom v Derbo.

21

In ko sta oznanila evangelij temu mestu in sta pridobila dosti učencev, sta se vrnila v Listro in Ikonijo in Antiohijo,

22

potrjujoč duše učencev in jih opominjajoč, da naj vztrajajo v veri in da nam je treba po mnogih stiskah priti v kraljestvo Božje.

23

In postavita [Ali: izvolita.] jim starejšine v vsaki cerkvi in jih v molitvi in s postom priporočita Gospodu, ki so bili vanj sprejeli vero.

24

In prehodita Pisidijo in prideta v Pamfilijo,

25

in ko sta govorila besedo v Pergi, gresta doli v Atalijo;

26

in odtod se odpeljeta po morju v Antiohijo, odkoder sta bila izročena milosti Božji na delo, ki sta ga bila izvršila.

27

Ko pa dojdeta tja in zbereta cerkev, sporočita, koliko reči je Bog ž njima storil in da je odprl poganom vrata vere.In prebila sta tu ne malo časa z učenci.

28

In prebila sta tu ne malo časa z učenci.