Janezu 17

1

To je povedal Jezus ter povzdigne oči k nebu in reče: Oče, ura je prišla; oslavi Sina svojega, da tudi Sin tvoj tebe oslavi;

2

kakor si mu dal oblast nad vsem človeštvom, da dá večno življenje vsem, ki si mu jih dal.

3

Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.

4

Jaz sem te oslavil na zemlji; delo sem dokončal, ki si mi ga dal, da ga storim:

5

in zdaj oslavi ti, Oče, mene sam pri sebi s slavo, ki sem jo imel pri tebi, preden je bil svet.

6

Razodel sem ime tvoje ljudem, katere si mi dal od sveta. Tvoji so bili, in meni si jih dal, in besedo tvojo so ohranili.

7

Sedaj vedo, da je vse, karkoli si mi dal, od tebe:

8

kajti besede, ki si jih meni dal, sem dal njim; in oni so jih sprejeli in spoznali resnično, da sem od tebe izšel, in so verovali, da si me ti poslal.

9

Jaz prosim zanje; ne prosim za svet, ampak za te, ki si mi jih dal, ker so tvoji;

10

in vse moje je tvoje, in tvoje je moje; in oslavljen sem v njih.

11

In nisem več na svetu, a ti so na svetu; jaz pa grem k tebi. Oče sveti! ohrani jih v imenu svojem, katere si mi dal, da bodo eno, kakor mi.

12

Dokler sem bil ž njimi, sem jih varoval v imenu tvojem; katere si mi dal, sem ohranil, in nobeden izmed njih ni poginil, razen sin pogube, da se izpolni pismo.

13

Sedaj pa grem k tebi, in to govorim na svetu, da imajo radost mojo dopolnjeno v sebi.

14

Jaz sem jim dal besedo tvojo, in svet jih je sovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta.

15

Ne prosim, da jih vzemi s sveta, ampak da jih obvaruj zlega.

16

Od sveta niso, kakor jaz nisem od sveta.

17

Posveti jih v resnici: tvoja beseda je resnica.

18

Kakor si mene poslal na svet, sem poslal tudi jaz nje na svet;

19

in zanje sam sebe posvečujem, da bodo tudi oni posvečeni v resnici.

20

Ne prosim pa samo za te, ampak tudi za tiste, ki bodo po njih besedi verovali v mene:

21

da bodo vsi eno; kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bodo tudi oni v nas eno, da bi svet veroval, da si me ti poslal.

22

In jaz sem slavo, ki si jo meni dal, dal njim, da bodo eno, kakor smo mi eno.

23

Jaz v njih in ti v meni, da bodo popolnoma združeni v eno, in da spozna svet, da si me ti poslal in si jih ljubil, kakor si mene ljubil.

24

Oče, katere si mi dal, hočem, kjer sem jaz, da bodo tudi oni z menoj, da vidijo mojo slavo, ki si mi jo dal, ker si me ljubil pred začetkom sveta.

25

Oče pravični! svet tebe ni spoznal, a jaz sem te spoznal, in ti so spoznali, da si me ti poslal;in oznanil sem jim ime tvoje, in oznanjeval ga bom: da bode ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in jaz v njih.

26

in oznanil sem jim ime tvoje, in oznanjeval ga bom: da bode ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in jaz v njih.