Luku 22

1

Bližal se je pa praznik presnih kruhov, ki s imenuje Velika noč.

2

In višji duhovniki in pismarji so gledali, kako bi ga umorili; bali so se namreč ljudstva.

3

Satan pa je šel v Juda s priimkom Iškariota, ki je bil iz števila dvanajsterih.

4

In odide in se dogovori z višjimi duhovniki in glavarji templja, kako jim ga izda.

5

In razvesele se in se zavežejo, dati mu denarja.

6

In da jim besedo in išče pripravnega čas, da jim ga izda v nepričujočnosti množice.

7

Pride pa dan presnih kruhov, ko je bilo treba klati velikonočno jagnje.

8

In pošlje Petra in Janeza, rekoč: Pojdita, pripravita nam velikonočno jagnje, da bomo jedli.

9

Ona pa mu rečeta: Kje hočeš, da pripraviva?

10

A on jima reče: Glej, ko prideta v mesto, vaju bo srečal človek, ki bo nesel vrč vode; sledita za njim v hišo, v katero pojde,

11

in recita hišnemu gospodarju: Učenik ti pravi: Kje je obednica, kjer bom jedel velikonočno jagnje z učenci svojimi?

12

In on vama pokaže veliko izbo pogrnjeno; tam pripravita.

13

Pa odideta in najdeta, kakor jima je bil rekel, in pripravita velikonočno jagnje.

14

In ko pride ura, sede za mizo in dvanajsteri apostoli ž njim.

15

In reče jim: Željno sem hrepenel jesti to velikonočno jagnje z vami, preden bom trpel;

16

kajti pravim vam, da ga ne bom več jedel, dokler se v kraljestvu Božjem ne dopolni.

17

In prejme kelih, zahvali in reče: Vzemite ga in razdelite med seboj.

18

Kajti pravim vam, da ne bom več pil od trtnega sadu, dokler ne pride kraljestvo Božje.

19

In vzame kruh, zahvali in prelomivši ga, jim da, rekoč: To je moje telo, ki se za vas daruje. To delajte v moj spomin!

20

Ravno tako tudi kelih po večerji, rekoč: Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se za vas preliva.

21

Toda glej, izdajalca mojega roka je z menoj na mizi.

22

Sin človekov sicer gre, kakor je določeno, ali gorje tistemu človeku, ki ga izdaja.

23

In oni začno vpraševati med seboj, kdo je mar izmed njih, ki bo to storil.

24

Vname pa se tudi prepir med njimi, kdo izmed njih velja li za večjega.

25

On jim pa reče: Kralji narodov tem gospodujejo, in kateri imajo oblast, se imenujejo dobrotniki.

26

Vi pa ne tako: ampak kdor je največji med vami, bodi kakor najmanjši, in kdor je vodnik, bodi kakor služabnik.

27

Kdo namreč je večji: kdor sedi za mizo, ali kdor streže? Ali ne, kdor sedi za mizo? Jaz pa sem med vami kakor kdor streže.

28

A vi ste, ki ste vztrajali z menoj v izkušnjavah mojih.

29

In jaz vam volim kraljestvo, kakor ga je meni Oče moj volil,

30

da jeste in pijete pri mizi moji v kraljestvu mojem in sedite na prestolih ter sodite dvanajstere rodove Izraelove.

31

Simon, Simon! glej, satan si je izprosil, da vas sme presejati kakor pšenico;

32

ali jaz sem prosil zate, naj ne izgine vera tvoja; in ti, ko se nekdaj izpreobrneš, potrjuj brate svoje.

33

On pa mu reče: Gospod, pripravljen sem iti s teboj tudi v ječo in v smrt.

34

A on mu reče: Pravim ti, Peter, danes ne zapoje petelin, dokler trikrat ne utajiš, da me poznaš.

35

In vpraša jih: Ko sem vas poslal brez mošnje in torbe in obuvala, ali vam je česa zmanjkalo? Oni pa odgovore: Ničesar.

36

On pa jim reče: Ali sedaj, kdor ima mošnjo, naj jo vzame, ravno tako tudi torbo, a kdor nima meča, naj proda suknjo in si ga kupi.

37

Kajti pravim vam, da se mora izpolniti na meni še to, kar je pisano: „In hudodelnikom je bil prištet“. Zakaj to, kar je pisano zame, se bliža dopolnitvi.

38

Oni pa reko: Gospod glej, tu sta dva meča! A on jim reče: Dosti je!

39

In gre ven in se napoti kakor navadno na Oljsko goro; za njim pa gredo tudi učenci njegovi.

40

In ko pride na mesto, jim reče: Molite, da ne zajdete v izkušnjavo.

41

In sam se odmakne od njih za lučaj kamena in pokleknivši na kolena, moli

42

in reče: Oče, ako hočeš, vzemi ta kelih od mene, toda ne moja volja, ampak tvoja se zgodi!

43

Prikaže pa se mu angel iz nebes in ga krepča.

44

In ko se bori z grozo smrti, moli še gorečneje; in njegov pot postane kakor kaplje krvi, ki so padale na zemljo.

45

In vstane od molitve ter pride k učencem svojim in jih najde speče od žalosti.

46

In jim reče: Kaj spite? Vstanite in molite, da ne zajdete v izkušnjavo!

47

Ko je še govoril, glej, množica in oni, ki se je imenoval Juda, eden dvanajsterih, gre pred njimi in se približa Jezusu, da ga poljubi.

48

Jezus mu pa reče: Juda, s poljubom izdajaš Sina človekovega?

49

Ko pa vidijo ti, ki so bili okoli njega, kaj da bo, mu reko: Gospod, ali naj udarimo z mečem?

50

In eden izmed njih udari hlapca velikega duhovnika in mu odseka desno uho.

51

Jezus pa odgovori in reče: Nehajte, dotlej! In doteknivši se ušesa njegovega, ga ozdravi.

52

A višjim duhovnikom in poglavarjem templja in starejšinam, ki so bili prišli nadenj, reče Jezus: Kakor nad razbojnika ste prišli z meči in koli?

53

Ko sem bil vsak dan z vami v templju, niste iztegnili rok zoper mene. Ali to je vaša ura in oblast teme.

54

In zgrabijo ga in odženo. In peljejo ga v hišo velikega duhovnika. A Peter je šel oddaleč za njim.

55

In ko so bili zanetili ogenj sredi dvorišča in so skupaj sedeli, sede Peter mednje.

56

Neka dekla pa, ko ga vidi sedečega pri ognju, ga ostro pogleda in reče: Tudi ta je bil ž njim.

57

A on zataji, rekoč: Žena, ne poznam ga.

58

In malo potem ga ugleda drugi in reče: Tudi ti si izmed njih. A Peter reče: Človek, nisem!

59

In eno uro ali nekaj pozneje trdi nekdo drugi, rekoč: Zares, tudi ta je bil ž njim; saj je tudi Galilejec.

60

Peter pa reče: Človek, ne vem, kaj praviš. In zdajci, ko še govori, zapoje petelin.

61

In Gospod se obrne in pogleda na Petra; in Peter se spomni besede Gospodove, kakor mu je bil rekel: Preden zapoje petelin, me zatajiš trikrat.

62

In gre ven in se bridko razjoka.

63

In možje, ki so držali Jezusa, so ga zasramovali in bíli.

64

In zakrivali so ga in vpraševali, govoreč: Prorokuj, kdo te je udaril?

65

In še veliko drugega so preklinjaje govorili zoper njega.

66

In ko napoči jutro, se zbere starejšinstvo ljudstva, višji duhovniki in pismarji; in odpeljejo ga v veliki zbor svoj in reko:

67

Če si ti Kristus, povej nam! On pa reče: Ako vam povem, nikakor ne boste verovali;

68

ako pa vprašam, gotovo ne odgovorite.

69

Odslej pa bo Sin človekov sedel na desnici moči Božje.

70

In reko vsi: Ti si torej Sin Božji? On jim pa reče: Vi pravite, da jaz sem.A oni reko: Kaj nam je še treba pričevanja? Saj smo sami slišali iz ust njegovih.

71

A oni reko: Kaj nam je še treba pričevanja? Saj smo sami slišali iz ust njegovih.