Luku 21

1

Pogleda pa gori in vidi bogatine, da mečejo darove svoje v zakladnico.

2

Vidi pa tudi vdovo ubožno, da vrže tja dva vinarja,

3

ter reče: Resnično vam pravim, da je ta uboga vdova vrgla več nego vsi:

4

zakaj vsi ti so vrgli od obilosti svoje v dar Bogu, a ta je od uboštva svojega vrgla ves živež svoj, ki ga je imela.

5

In ko so nekateri pravili o templju, da je olepšan z lepim kamenjem in darovi, reče:

6

Pridejo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne ostane kamen na kamenu, ki se ne bi podrl.

7

In vprašajo ga, rekoč: Učenik, kdaj pa bode to? in kaj bo znamenje, kadar se ima to zgoditi?

8

On pa reče: Varujte se, da vas ne zapeljejo. Zakaj veliko jih pride z imenom mojim in poreko: Jaz sem! in: Čas se je približal. Ne hodite za njimi!

9

Kadar boste pa slišali o vojskah in vstajah, ne uplašite se; zakaj to se mora prej zgoditi: ali konec ne pride precej.

10

Tedaj jim je pravil: Vstane narod zoper narod in kraljestvo zoper kraljestvo;

11

in bodo veliki potresi ter po raznih krajih lakote in kuge, tudi bodo grozote in znamenja velika z neba.

12

A pred vsem tem polože roke svoje na vas in bodo vas preganjali, in izdajali vas bodo shodnicam in ječam in vodili pred kralje in poglavarje zavoljo imena mojega.

13

A to vam dá priložnost za pričanje.

14

Vtisnite si torej v srce, da vam ni skrbeti naprej, kako se boste zagovarjali;

15

zakaj jaz vam dam usta in modrost, kateri se ne bodo mogli upirati, ne ugovarjati vsi nasprotniki vaši.

16

Izdajali vas pa bodo celo roditelji in bratje in sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas umore;

17

in sovražili vas bodo vsi zavoljo imena mojega.

18

Pa las z glave vam ne pogine.

19

S potrpljenjem svojim pridobivajte duše svoje!

20

Kadar boste pa videli, da vojske oblegajo Jeruzalem, tedaj vedite, da se je približalo razdejanje njegovo.

21

Takrat naj, kateri so v Judeji, zbeže na gore, in kateri so sredi mesta, naj se izselijo, in kateri so na deželi, naj ne hodijo v mesto.

22

Zakaj ti dnevi bodo dnevi maščevanja, da se dopolni vse, kar je pisano.

23

Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh; kajti velika nadloga bo v tej deželi in jeza božja nad tem narodom.

24

In padali bodo od ostrine meča, in gonili jih bodo v sužnost po vseh narodih, in Jeruzalem bodo teptali pogani, dokler se ne dopolnijo časi poganov.

25

In znamenja bodo na solncu in na mesecu in na zvezdah, in na zemlji strah in obup narodov zavoljo strašnega šumenja morja in valov;

26

ljudje bodo omrtvevali od strahu in pričakovanja tega, kar ima priti čez ves svet: zakaj sile nebeške se bodo pregibale.

27

In tedaj ugledajo Sina človekovega, da prihaja na oblaku z močjo in slavo veliko.

28

Ko se pa to začne goditi, ozrite se gori in povzdignite glave, ker se približuje odrešitev vaša.

29

In pove jim priliko: Poglejte smokvo in vse drevje:

30

videč, da že brstje poganja, sami spoznavate, da je poletje že blizu.

31

Tako tudi vi, kadar vidite, da se to godi, vedite, da je blizu kraljestvo Božje.

32

Resnično vam pravim, da ne preide ta rod, dokler se vse ne zgodi.

33

Nebo in zemlja preideta, a besede moje ne preidejo.

34

Pazite pa nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega življenja, in vas ne zadene ta dan iznenada kakor zanka.

35

Kajti takó pride na vse, ki prebivajo na licu vse zemlje.

36

Bedite torej vsak čas in molite, da boste mogli ubežati vsemu temu, kar se ima zgoditi, in stati pred Sinom človekovim.

37

In po dnevi je učil v templju, a zvečer je hodil prenočevat na goro, ki se imenuje Oljska.In prihajalo je vse ljudstvo zgodaj k njemu, poslušat ga v templju.

38

In prihajalo je vse ljudstvo zgodaj k njemu, poslušat ga v templju.