Luku 18

1

Pravil jim je pa tudi priliko, kako jim je treba vsekdar moliti in ne naveličati se, rekoč:

2

Bil je v nekem mestu sodnik, ki se ni bal Boga in se ni sramoval ljudi.

3

Bila pa je v tistem mestu vdova, in hodila je k njemu, proseč: Izvrši zame pravico nad nasprotnikom mojim.

4

In dolgo časa ni hotel; potem pa reče sam v sebi: Če se tudi Boga ne bojim in se ne sramujem ljudi,

5

vendar zato, ker me tolikanj nadleguje ta vdova, izvršim ji pravico, da naposled ne pride in me ogluši.

6

In reče Gospod: Slišite, kaj pravi nepravični sodnik!

7

Ali ne bo tudi Bog izvršil pravice izvoljencem svojim, ki vpijejo k njemu dan in noč, čeprav jim odlaša [Ali: in jim li bo zavlačeval.]?

8

Pravim vam, da jim stori pravico v kratkem. Toda, kadar pride Sin človekov, najde li pač to vero na zemlji?

9

Pove pa tudi nekaterim, ki so sami v sebe zaupali, da so pravični, a druge so zaničevali, to priliko:

10

Dva človeka sta šla gori v tempelj molit, eden je bil farizej, a drugi cestninar.

11

Farizej se ustopi in moli sam s seboj tako: Bog, zahvaljujem te, da nisem, kakor drugi ljudje: razbojniki, krivičniki, prešeštniki ali kakor tale cestninar.

12

Postim se dvakrat na teden, desetino dajem od vsega, karkoli imam.

13

Cestninar pa stoji oddaleč in še oči si ne upa povzdigniti k nebu, temuč trka na prsi svoje, rekoč: Bog, milostljiv mi bodi grešniku!

14

Pravim vam: Ta je šel opravičen na dom svoj, a ne oni: zakaj vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, a kdor se ponižuje, bo povišan.

15

Prinašali so pa k njemu tudi otročičke svoje, da bi se jih dotikal; videč pa to, jih karajo učenci.

16

A Jezus jih pokliče k sebi in reče: Pustite otročiče, naj prihajajo k meni, in ne branite jim; zakaj takih je kraljestvo Božje.

17

Resnično vam pravim: Kdorkoli ne sprejme kraljestva Božjega kakor otrok, nikakor ne pride vanje.

18

In vpraša ga neki poglavar, rekoč: Dobri učenik, kaj naj storim, da podedujem večno življenje?

19

Jezus mu pa reče: Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober razen eden, Bog.

20

Zapovedi znaš: „Ne prešeštvuj, ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem, spoštuj očeta svojega in mater svojo“.

21

On pa reče: Vse to sem izpolnjeval od mladosti svoje.

22

In ko sliši to, mu Jezus veli: Enega ti je še treba: prodaj vse, karkoli imaš, in razdaj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih, ter pridi in hodi za menoj!

23

On pa, ko to sliši, se zelo razžalosti, zakaj bil je silno bogat.

24

Ko ga pa vidi Jezus žalostnega, reče: Kako težko pridejo v kraljestvo Božje, kateri imajo bogastvo!

25

Laže je namreč velblodu priti igli skozi uho, nego bogatinu stopiti v kraljestvo Božje.

26

Pa reko, ki so to slišali: Kdo se potem more zveličati?

27

On pa reče: Kar je pri ljudeh nemogoče, mogoče je pri Bogu.

28

A Peter reče: Glej, mi smo zapustili vse svoje in šli za teboj.

29

On jim pa reče: Resnično vam pravim, da ni nikogar, ki je zapustil dom, ali ženo, ali brate, ali roditelje, ali otroke zavoljo kraljestva Božjega,

30

ki ne bi prejel mnogokrat več v tem času, a v prihodnjem svetu večnega življenja.

31

Vzame pa dvanajstere k sebi in jim reče: Glej, gremo gori v Jeruzalem, in dopolni se Sinu človekovemu vse, kar so napisali proroki.

32

Izroče ga namreč poganom, in zasmehovali ga bodo in zasramovali in pljuvali nanj,

33

in ga bičali in potem umorili; a tretji dan vstane od smrti.

34

In oni niso tega nič umeli, in ta beseda jim je bila skrita, in niso vedeli, kaj se jim je pravilo.

35

Zgodi se pa, ko se bliža Jerihu, da sedi slepec kraj pota in prosjači.

36

Ko pa sliši, da gre ljudstvo mimo, povprašuje, kaj bi to bilo.

37

Povedo mu pa, da gre Jezus Nazarečan mimo.

38

In zavpije rekoč: Jezus, sin Davidov, usmili se me!

39

In spredaj gredoči, mu preté, naj umolkne; on pa kriči še veliko bolj: Sin Davidov, usmili se me!

40

Jezus se pa ustavi in ukaže, naj ga pripeljejo k njemu; in ko se približa, ga vpraša:

41

Kaj hočeš, naj ti storim? On pa reče: Gospod, da izpregledam.

42

In Jezus pa reče: Izpreglej! vera tvoja te je rešila.In takoj izpregleda in gre za njim, hvaleč Boga. In vse ljudstvo, ko je to videlo, je dalo hvalo Bogu.

43

In takoj izpregleda in gre za njim, hvaleč Boga. In vse ljudstvo, ko je to videlo, je dalo hvalo Bogu.