Marku 8

1

Tiste dni, ko je bilo zopet vse polno ljudstva pri njem in niso imeli kaj jesti, pokliče Jezus učence svoje in jim reče:

2

Ljudstvo se mi smili, ker že tri dni so pri meni in nimajo kaj jesti;

3

in če jih pustim lačne na njih dom, obnemorejo na poti; in nekateri od njih so prišli od daleč.

4

Pa mu odgovore učenci: Odkod bi jih mogel kdo tu v puščavi nasititi s kruhom?

5

In vpraša jih: Koliko imate hlebov? Oni pa reko: Sedem.

6

In zapove ljudstvu, naj posedejo po tleh. In vzame sedmere hlebe, zahvali, prelomi in podaje učencem svojim, naj polože prednje; in oni polagajo pred ljudstvo.

7

In imeli so nekaj ribic; in blagoslovi jih in reče, naj polože tudi te prednje.

8

In jedli so in se nasitili; in pobrali so ostanke koscev sedem košev.

9

Bilo jih je pa kake štiri tisoč. In jih razpusti.

10

In precej stopi v ladjo z učenci svojimi in pride v okraj Dalmanutski.

11

In farizeji izidejo in se začno ž njim prepirati, in so ga izkušali ter zahtevali od njega znamenje z neba.

12

In vzdihnivši v duhu svojem, reče: Kaj zahteva ta rod znamenja? Resnično vam pravim: Ne bo se dalo znamenje temu rodu.

13

In pusti jih ter stopi zopet v ladjo in odide na drugo stran.

14

In pozabili so vzeti kruha in niso imeli več nego en hleb s seboj v ladji.

15

Naroča jim pa, govoreč: Glejte, varujte se kvasu farizejskega in kvasu Herodovega.

16

In premišljajo sami pri sebi in govore: To pravi, ker kruha nimamo.

17

In ko Jezus to opazi, jim reče: Kaj premišljujete, da nimate kruha? ali še niste spoznali in še ne umejete? ali vam je še okamenelo srce?

18

Oči imate, in ne vidite? ušesa imate, in ne slišite? in ne pomnite li?

19

Ko sem pet hlebov razlomil med pet tisoč ljudi, koliko polnih košev ste nabrali drobtin? Reko mu: Dvanajst.

20

Ko sem jih pa sedem med štiri tisoč, koliko polnih pletenic ste nabrali drobtin? In reko mu: Sedem.

21

In jim reče: Ali še ne umejete?

22

In pridejo v Betsaido. In pripeljejo mu slepca in ga prosijo, naj se ga dotakne.

23

In prime slepca za roko in ga pelje ven iz vasi ter pljune v oči njegove, in položivši roke nanj, ga vpraša, če kaj vidi?

24

In izpregleda ter reče: Vidim ljudi, kajti kakor drevesa jih vidim, da okoli hodijo.

25

Potem mu zopet položi roke na oči, in on vidi razločno, in je ozdravel in videl bistro vse.

26

In ga odpravi na dom njegov, rekoč: Nikar ne hodi v vas!

27

In odide Jezus in učenci njegovi v vasi Cesareje Filipove, in po poti vpraša učence svoje, rekoč jim: Kdo pravijo ljudje, da sem jaz?

28

Oni mu pa povedo, rekoč: Janez Krstnik, in drugi: Elija, drugi pa: eden od prorokov.

29

In jih vpraša: Kdo pa pravite vi, da sem jaz? Peter odgovori in mu reče: Ti si Kristus.

30

In zapreti jim, naj nikomur ne pripovedujejo o njem.

31

In začne jih učiti, da mora Sin človekov mnogo pretrpeti in biti zavržen od starejšin in višjih duhovnikov in pismarjev in umorjen biti in v treh dneh od smrti vstati.

32

In to besedo je govoril prostosrčno. In Peter ga potegne na stran in ga začne odvračati.

33

On pa se obrne in pogleda učence svoje in zapreti Petru in reče: Poberi se od mene, satan! ker ne misliš, kar je Božjega, ampak kar je človeškega.

34

In pokliče ljudstvo z učenci svojimi ter jim reče: Kdor hoče za menoj iti, naj zataji samega sebe in vzame križ svoj nase in gre za menoj.

35

Kajti kdorkoli hoče življenje svoje ohraniti, ga izgubi, kdor pa izgubi življenje svoje zaradi mene in evangelija, ta ga ohrani.

36

Kaj namreč pomaga človeku, če ves svet pridobi, duši svoji pa škoduje?

37

Kajti kaj more dati človek v zameno za dušo svojo?Zakaj kdor se sramuje mene in besed mojih v tem prešeštnem in grešnem rodu, sramoval se bo tudi Sin človekov njega, kadar pride v slavi Očeta svojega s svetimi angeli.

38

Zakaj kdor se sramuje mene in besed mojih v tem prešeštnem in grešnem rodu, sramoval se bo tudi Sin človekov njega, kadar pride v slavi Očeta svojega s svetimi angeli.