Marku 14

1

Bila je pa Velika noč in praznik presnih kruhov čez dva dni. In višji duhovniki in pismarji so gledali, kako bi ga z zvijačo ujeli in umorili.

2

Kajti govorili so: Ne na praznik, da se morda ljudstvo ne upre.

3

In ko je bil v Betaniji, v hiši Simona gobavca, in je sedel za mizo, pride žena, ki je imela alabastrovo posodo mazila iz čiste, dragocene narde; in razbije posodo in mu ga izlije na glavo.

4

Bili pa so tu nekateri, ki so se sami pri sebi hudovali: Čemu se je zgodila ta potrata mazila?

5

Kajti to mazilo bi se bilo lahko prodalo za več nego tristo denarjev in izkupilo dalo ubogim. In so godrnjali nad njo.

6

Jezus pa reče: Pustite jo! kaj jo nadlegujete? Dobro delo je storila na meni.

7

Kajti uboge imate vedno pri sebi, in kadar hočete, jim morete dobro storiti, mene pa nimate vselej.

8

Kar je mogla, je storila: vnaprej je pomazilila telo moje za pokop.

9

Resnično pa vam pravim: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelij, povedalo se bo tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.

10

In Juda Iškariot, eden od dvanajsterih, odide k višjim duhovnikom, da jim ga izda.

11

Oni pa se razvesele, ko to slišijo, in mu obljubijo dati denarja. In iskal je, kako bi ga o priliki izdal.

12

In prvi dan presnih kruhov, ko so klali velikonočno jagnje, mu reko učenci njegovi: Kam hočeš, da gremo in pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje?

13

In pošlje dva učencev svojih in jima reče: Pojdita v mesto, in srečal vaju bo človek, ki nese vrč vode. Pojdita za njim,

14

in kjer vnide, recita hišnemu gospodarju: Učenik pravi: Kje je obednica, kjer bom z učenci svojimi jedel velikonočno jagnje?

15

In on vama pokaže veliko izbo, pogrnjeno in pripravljeno; tam nam pripravita.

16

In učenca odideta in prideta v mesto in najdeta, kakor jima je rekel, ter pripravita jagnje.

17

In ko se zvečeri, pride z dvanajsterimi.

18

In ko so za mizo sedeli in jedli, reče Jezus: Resnično vam pravim, da me eden izmed vas, ki z menoj jé, izda.

19

Oni se pa začno žalostiti in mu praviti eden za drugim: Ali jaz?

20

On pa jim reče: Eden dvanajsterih, ki omaka z menoj v skledi.

21

Sin človekov sicer gre, kakor je pisano o njem; ali gorje tistemu človeku, ki Sina človekovega izdaja! Bolje bi bilo tistemu človeku, da ne bi bil rojen.

22

In ko so jedli, vzame Jezus kruh in blagoslovi in ga prelomi in jim da in reče: Vzemite! to je moje telo.

23

In vzame kelih, se zahvali in jim da; in vsi so pili iz njega.

24

In jim reče: To je moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge.

25

Resnično vam pravim, da ne bom več pil od trtnega sadu do tistega dne, ko ga bom pil novega v kraljestvu Božjem.

26

In ko so odpeli zahvalnico, odidejo na Oljsko goro.

27

In jim reče Jezus: Vsi se boste pohujšali, kajti pisano je: „Pastirja udarim in ovce se razkrope“.

28

Ali po vstajenju svojem pojdem pred vami v Galilejo.

29

Peter pa mu reče: Če se tudi vsi pohujšajo, jaz vendar ne.

30

Pa mu reče Jezus: Resnično ti pravim, da me danes še, to noč, preden petelin dvakrat zapoje, zatajiš trikrat.

31

On pa govori tem bolj goreče: Ko bi moral s teboj umreti, te gotovo ne zatajim. Tako so pa tudi vsi govorili.

32

In pridejo v ograd, ki mu je ime Getsemane, ter veli učencem svojim: Sedite tu dotlej, da pomolim.

33

In vzame Petra in Jakoba in Janeza s seboj. In začne žalovati in trepetati v grozi.

34

In jim reče: Žalostna je duša moja do smrti; ostanite tu in čujte.

35

Ter odide malo dalje in pade na zemljo in moli, naj preide, če je mogoče, ta ura mimo njega,

36

in govori: Aba, Oče! vse je mogoče tebi, vzemi ta kelih od mene, toda ne, kar jaz hočem, ampak kar hočeš ti.

37

In pride in jih najde speče ter reče Petru: Simon, spiš? Ali nisi mogel ene ure prečuti?

38

Čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo; duh je sicer voljan, ali meso je slabo.

39

In zopet odide in moli, govoreč iste besede.

40

In ko se vrne, jih najde zopet speče, bile so jim namreč oči preutrujene; in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili.

41

In pride v tretje in jim reče: Spite dalje in počivajte! Dosti je! ura je prišla. Glej, Sin človekov se izdaja grešnikom v roke.

42

Vstanite, pojdimo! Glejte, izdajalec moj se je približal.

43

In precej, ko je še govoril, pride Juda, eden dvanajsterih, in ž njim množica z meči in koli od višjih duhovnikov in pismarjev in starejšin.

44

Dal jim je pa njegov izdajalec znamenje, rekoč: Kogar poljubim, ta je; zgrabite ga in peljite varno.

45

In pride in pristopi precej k njemu in reče: Rabi! in ga poljubi.

46

Oni pa polože nanj roke svoje in ga zgrabijo.

47

Eden tistih pa, ki so zraven stali, izdere meč in mahne hlapca velikega duhovnika in mu odseka uho.

48

In Jezus izpregovori in jim reče: Kakor na razbojnika ste prišli z meči in koli lovit me?

49

Vsak dan sem bil pri vas, učeč v templju, in niste me zgrabili. Ali da se izpolnijo pisma!

50

In zapuste ga vsi in pobegnejo.

51

In šel je za njim neki mladenič, s platnom ogrnjen po nagem, in ga popadejo.

52

On pa pusti platno in ubeži nag od njih.

53

In Jezusa odpeljejo k velikemu duhovniku; in snidejo se pri njem vsi višji duhovniki in starejšine in pismarji.

54

In Peter je šel oddaleč za njim, noter na dvor velikega duhovnika; in je sedel s hlapci, grejoč se pri ognju.

55

A višji duhovniki in ves veliki zbor so iskali pričevanja zoper Jezusa, da bi ga na smrt izdali; ali ne najdejo ga.

56

Kajti mnogi so pričali po krivem zoper njega, ali njih izpovedbe niso bile enake.

57

In vstanejo nekateri ter pričajo po krivem zoper njega, govoreč:

58

Mi smo ga slišali, da je dejal: Jaz poderem to svetišče, ki je narejeno z rokami, in v treh dneh sezidam drugo, ne narejeno z rokami.

59

Ali tudi to njih pričevanje ni bilo enako.

60

In veliki duhovnik vstane in stopi na sredo in vpraša Jezusa, rekoč: Ne odgovarjaš li ničesar? Kaj pričajo ti zoper tebe?

61

On pa je le molčal in ni odgovoril ničesar. Zopet ga vpraša veliki duhovnik in mu reče: Si li ti Kristus, Sin Veleslavnega?

62

Jezus pa reče: Jaz sem, in videli boste Sina človekovega, da sedi na desnici moči Božje in da prihaja z oblaki neba.

63

Veliki duhovnik pa raztrga oblačila svoja in reče: Kaj nam je še treba prič?

64

Slišali ste kletvino zoper Boga; kaj se vam zdi? Oni pa vsi razsodijo, da je vreden smrti.

65

In nekateri začno pljuvati nanj in mu zakrivati obraz in ga biti za uho in mu praviti: Prorokuj! Tudi služabniki so ga sprejeli z udarci po licih.

66

In ko je bil Peter doli na dvorišču, pride ena od dekel velikega duhovnika,

67

in videč Petra, da se greje, pogleda nanj in reče: Tudi ti si bil z Nazarečanom Jezusom.

68

On pa zataji, rekoč: Ne vem in ne umem, kaj praviš. In gre ven v preddvor, in petelin zapoje.

69

In dekla, videč ga, začne zopet praviti tem, ki so zraven stali: Ta je izmed njih.

70

On pa zopet taji. In malo potem reko zopet zraven stoječi Petru: Resnično si izmed njih, saj si tudi Galilejec.

71

On pa se začne rotiti in prisegati: Ne poznam tega človeka, ki o njem govorite.In precej zapoje petelin drugič. In spomni se Peter besede, kako mu je rekel Jezus: Preden petelin dvakrat zapoje, me zatajiš trikrat. In ko to pomisli, se razplače.

72

In precej zapoje petelin drugič. In spomni se Peter besede, kako mu je rekel Jezus: Preden petelin dvakrat zapoje, me zatajiš trikrat. In ko to pomisli, se razplače.