Mateju 8

1

In ko je stopil z gore, so šle za njim velike množice.

2

In glej, gobavec pride ter se mu poklanja in reče: Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.

3

In Jezus iztegne roko ter se ga dotakne, rekoč: Hočem, bodi očiščen! In takoj je bil očiščen svojih gob.

4

In reče mu Jezus: Glej, da nikomur ne poveš, temuč pojdi, pokaži se duhovniku in opravi daritev, ki jo je ukazal Mojzes, njim v pričevanje.

5

Ko pa pride v Kafarnavm, pristopi k njemu stotnik, ga zaprosi

6

in reče: Gospod, hlapec moj leži doma mrtvouden in se grozno muči.

7

Jezus mu reče: Pridem in ga ozdravim.

8

In stotnik odgovori in reče: Gospod, nisem vreden, da prideš pod streho mojo, ampak reci le besedo, in hlapec moj ozdravi.

9

Kajti tudi jaz sem človek pod oblastjo in imam vojake pod seboj, pa velim temu: Pojdi! in gre, in drugemu: Pridi! in pride, in hlapcu svojemu: Stori to! in stori.

10

Ko pa Jezus to sliši, se začudi in reče tistim, ki so šli za njim: Resnično vam pravim, pri nikomer v Izraelu nisem našel tolike vere.

11

Pravim vam pa, da jih pride mnogo od vzhoda in zahoda, in sedeli bodo z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu,

12

a sinovi kraljestva bodo vrženi v zunanjo temo: tam bo jok in škripanje z zobmi.

13

In Jezus veli stotniku: Pojdi, in kakor si veroval, naj se ti zgodi. In hlapec njegov je ozdravel tisto uro.

14

In ko pride Jezus na Petrov dom, vidi taščo njegovo, da leži in jo trese mrzlica.

15

In dotakne se njene roke, in mrzlica jo pusti; in je vstala ter mu je stregla.

16

Ko se je pa zvečerilo, mu prineso mnogo obsedencev; in izžene duhove z besedo in ozdravi vse bolnike;

17

da se izpolni, kar je rečeno po proroku Izaiju, ki pravi: „On je nase vzel slabosti naše in nosil bolezni naše.“

18

Ko pa vidi Jezus mnogo ljudstva okoli sebe, ukaže iti na drugo stran.

19

Pa pristopi k njemu neki pismar in mu reče: Učenik, hočem za tabo hoditi, kamorkoli pojdeš.

20

In reče mu Jezus: Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, a Sin človekov nima, kamor bi naslonil glavo svojo.

21

A nekdo drugi učencev njegovih mu reče: Gospod, dovoli mi najprej, da grem in pokopljem očeta svojega.

22

Jezus mu pa reče: Pojdi za menoj in pusti, naj mrtvi pokopavajo mrliče svoje.

23

In ko vstopi v ladjo, vstopijo za njim učenci njegovi.

24

In glej, velik vihar nastane na morju, tolik, da zagrinjajo valovi ladjo: on pa je spal.

25

In pristopijo učenci ter ga zbudé, govoreč: Gospod, otmi nas, pogibljemo!

26

In jim reče: Kaj ste boječi, maloverni? Tedaj vstane, zapretí vetrovom in morju, in velika tihota nastane.

27

Ljudje se pa začudijo in reko: Kdo neki je ta, da so mu tudi vetrovi in morje pokorni?

28

In ko pride na drugo stran, v pokrajino Gadarenov, ga srečata dva obsedenca, ki sta prišla iz grobov, in sta bila silno divja, da ni mogel nihče mimo iti po tisti poti.

29

In glej, zakričita in rečeta: Kaj imaš z nami, Jezus, Sin Božji? Si li sem prišel, da bi nas pred časom mučil?

30

In daleč od njiju se je pasla velika čreda svinj.

31

Zli duhovi pa ga prosijo, govoreč: Če nas izganjaš, pošlji nas v čredo svinj.

32

In jim veli: Pojdite! In oni zapusté obsedenca in odidejo v čredo svinj; in glej, vsa čreda se zakadi z brega v morje in potonejo v vodi.

33

Pastirji pa zbežé in prišedši v mesto, naznanijo vse, tudi to o obsedencih.In glej, vse mesto pride Jezusu naproti, in ko ga ugledajo, zaprosijo, naj odide iz njih krajev.

34

In glej, vse mesto pride Jezusu naproti, in ko ga ugledajo, zaprosijo, naj odide iz njih krajev.