Mateju 26

1

In zgodi se, ko konča Jezus vse te govore, da reče učencem svojim:

2

Veste, da bo čez dva dni Velika noč, in Sin človekov bo izdan, da ga križajo.

3

Tedaj se zbero višji duhovniki in starejšine ljudstva na dvoru velikega duhovnika, kateremu je bilo ime Kajfa,

4

in se posvetujejo, da bi Jezusa z zvijačo ujeli in umorili.

5

Rekli so pa: Ne na praznik, da se ljudstvo ne upre.

6

Ko pa je bil Jezus v Betaniji v hiši Simona gobavca,

7

pristopi k njemu žena, ki je imela alabastrovo posodo dragocenega mazila, in mu ga izlije na glavo, ko je sedel za mizo.

8

Ko pa učenci njegovi to vidijo, se razhudé, govoreč: Čemu ta potrata?

9

To bi se bilo namreč lahko za mnogo prodalo in izkupilo se dalo ubogim.

10

Ko pa Jezus to opazi, jim reče: Kaj nadlegujete to ženo? saj je dobro delo storila na meni.

11

Uboge namreč imate vselej pri sebi, mene pa nimate vselej.

12

Kajti s tem, da je izlila to mazilo na moje telo, me je pripravila za pokop.

13

Resnično vam pravim: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelij, se bo povedalo tudi to, kar je ona storila, njej v spomin.

14

Tedaj odide eden od dvanajsterih, ki mu je bilo ime Juda Iškariot, k višjim duhovnikom

15

in reče: Kaj mi hočete dati, in jaz vam ga izdam? Oni pa mu določijo trideset srebrnikov.

16

In odslej je iskal priložnosti, da ga izda.

17

Prvi dan presnih kruhov pa pristopijo učenci k Jezusu in mu reko: Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje?

18

On pa reče: Pojdite v mesto k temu in k temu in recite mu: Učenik pravi: Čas moj je blizu; pri tebi bom jedel velikonočno jagnje z učenci svojimi.

19

In učenci store, kakor jim je Jezus ukazal, in pripravijo, velikonočno jagnje.

20

Ko se pa zvečeri, sede za mizo z dvanajsterimi.

21

In ko so jedli, reče: Resnično vam pravim, da me eden izmed vas izda.

22

In zelo se užaloste, in ga začno vpraševati, drug za drugim: Ali sem jaz, Gospod?

23

On pa odgovori in reče: Tisti, ki pomaka z menoj roko v skledo, ta me bo izdal.

24

Sin človekov sicer gre, kakor je pisano o njem, ali gorje tistemu človeku, ki izdaja Sina človekovega! Bolje bi bilo tistemu človeku, da ne bi bil rojen.

25

Juda pa, izdajalec njegov, odgovori in reče: Sem li mar jaz, Rabi? Reče mu: Ti si rekel.

26

Ko so pa jedli, vzame Jezus kruh, in blagoslovi in ga prelomi ter da učencem, rekoč: Vzemite, jejte; to je moje telo.

27

In vzame kelih, se zahvali in jim da, rekoč: Pijte iz njega vsi;

28

kajti to je moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščenje grehov.

29

Pravim vam pa, da odslej ne bom pil tega trtnega sadu do tistega dne, ko ga bom pil z vami novega v kraljestvu Očeta svojega.

30

In ko so odpeli zahvalnico, odidejo na Oljsko goro.

31

Tedaj jim reče Jezus: Vsi vi se boste pohujšali to noč nad menoj. Kajti pisano je: „Pastirja udarim, in razkrope se ovce črede“.

32

Po vstajenju svojem pa pojdem pred vami v Galilejo.

33

Peter pa odgovori in mu reče: Če se vsi pohujšajo nad teboj, jaz se nikoli ne pohujšam.

34

Jezus mu reče: Resnično ti pravim, še to noč, preden zapoje petelin, me zatajiš trikrat.

35

Peter mu pravi: In ko bi moral s teboj umreti, te gotovo ne zatajim. Tako govoré tudi vsi učenci.

36

Tedaj pride ž njimi Jezus v ograd, ki se imenuje Getsemane, in reče učencem: Sedite tu dotlej, da grem tja in pomolim.

37

In vzemivši s seboj Petra in Zebedejeva dva sina, se začne žalostiti in trepetati groze.

38

Tedaj jim reče: Žalostna je duša moja do smrti; ostanite tukaj in čujte z menoj.

39

In odšedši malo dalje, pade na obraz svoj in moli, govoreč: Oče moj, ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene; toda ne kakor hočem jaz, ampak kakor ti.

40

In pride k učencem in jih najde speče, ter reče Petru: Torej niste mogli ene ure z menoj prečuti?

41

Čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo; duh je sicer voljan, ali meso je slabo.

42

Zopet odide drugič in moli, govoreč: Oče moj, ako ne more ta kelih iti mimo mene, nego da ga pijem, zgodi se volja tvoja.

43

In ko se vrne, zopet jih najde speče, bile so jim namreč oči utrujene.

44

In pustivši jih, odide zopet in moli v tretje, govoreč zopet iste besede.

45

Potem pride k učencem svojim in jim reče: Spite dalje in počivajte! Glej, ura se je približala, in Sin človekov se izdaja grešnikom v roke.

46

Vstanite, pojdimo! Glejte, izdajalec moj je blizu.

47

In ko je še govoril, glej, pride Juda, eden dvanajsterih, in ž njim velika truma z meči in koli od višjih duhovnikov in starejšin ljudstva.

48

Izdajalec njegov pa jim je dal znamenje, rekši: Kogar poljubim, ta je: primite ga.

49

In precej pristopi k Jezusu in reče: Zdrav bodi, učenik! in ga poljubi.

50

Jezus pa mu reče: Prijatelj, čemu si prišel! Tedaj pristopijo in polože roke na Jezusa in ga zgrabijo.

51

In glej, eden tistih, ki so bili z Jezusom, iztegne roko in izdere meč svoj ter udari hlapca velikega duhovnika in mu odseka uho.

52

Tedaj mu veli Jezus: Vtakni meč svoj na mesto njegovo; kajti vsi, ki primejo za meč, z mečem poginejo.

53

Ali pa meniš, da ne morem prositi Očeta svojega, in poslal bi mi takoj več nego dvanajst legijonov angelov?

54

Kako bi se pa izpolnila pisma, ki pričajo, da mora tako biti?

55

V tej uri reče Jezus ljudstvu: Kakor na razbojnika ste prišli z meči in koli, da bi me ujeli! Vsak dan sem sedel pri vas, učeč v templju, in niste me prijeli.

56

Toda vse to se je zgodilo, da se izpolnijo pisma prorokov. Tedaj ga vsi učenci zapusté in pobegnejo.

57

Tisti pa, ki so Jezusa prijeli, ga odpeljejo k velikemu duhovniku Kajfu, kjer so se zbrali pismarji in starejšine.

58

A Peter gre oddaleč za njim do dvora velikega duhovnika in, stopivši noter, sede k služabnikom, da vidi konec.

59

Višji duhovnik in ves veliki zbor so pa iskali krivega pričevanja zoper Jezusa, da bi ga izročili smrti,

60

a ne najdejo ga, dasi pristopi mnogo lažnivih prič. Naposled pa pristopita dva

61

in rečeta: Ta je rekel: Jaz morem podreti svetišče Božje in ga v treh dneh sezidati.

62

In veliki duhovnik vstane in mu reče: Ne odgovarjaš li ničesar? Kaj pričajo ti zoper tebe?

63

Jezus pa je molčal. In veliki duhovnik mu reče: Zaklinjam te pri živem Bogu, povej nam, ali si ti Kristus, Sin Božji?

64

Jezus mu reče: Ti si rekel. Toda pravim vam: Odslej boste videli Sina človekovega, da sedi na desnici moči Božje in da prihaja na nebeških oblakih.

65

Tedaj raztrga veliki dihovnik oblačila svoja, rekoč: Boga je proklel; kaj nam je še treba prič? Glejte, ravnokar ste slišali kletvino njegovo.

66

Kaj se vam zdi? Oni pa odgovore in reko: Smrti je vreden.

67

Tedaj mu pljujejo v obraz in ga bijejo s pestmi; a drugi ga tolčejo po licu,

68

govoreč: Prorokuj nam, Kristus! Kdo je, ki te je udaril?

69

Peter pa je sedel zunaj na dvorišču. Pa pristopi k njemu neka dekla in reče: Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem.

70

On pa zataji pred vsemi, rekoč: Ne vem, kaj praviš.

71

Ko pa gre ven v vežo, ga ugleda druga in reče tistim, ki so bili tam: Tudi ta je bil z Jezusom Nazarečanom.

72

In zopet zataji s prisego: Ne poznam tega človeka.

73

Malo potem pa pristopijo tisti, ki so tu stali, in reko Petru: Resnično, tudi ti si izmed njih, saj te že govorica tvoja izdaja.

74

Tedaj se začne rotiti in prisegati: Ne poznam tega človeka. In precej zapoje petelin.In Peter se spomni besede Jezusove, ki mu je bil rekel: Preden petelin zapoje, me zatajiš trikrat. In gre ven in se bridko razjoka.

75

In Peter se spomni besede Jezusove, ki mu je bil rekel: Preden petelin zapoje, me zatajiš trikrat. In gre ven in se bridko razjoka.