Mateju 20

1

Kajti nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, ki je zgodaj zjutraj odšel najemat delavcev v vinograd svoj.

2

In pogodivši se z delavci po denarju na dan, jih pošlje v vinograd svoj.

3

In ko pride ven okoli tretje ure, ugleda druge, da stoje na trgu brez dela,

4

in jim reče: Pojdite tudi vi v moj vinograd, in dan vam, kar bo prav.

5

In oni odidejo. Ko pride ven zopet ob šesti in deveti uri, stori enako.

6

Ko pa pride ven okoli enajste ure, najde druge, da postajajo, in jim reče: Kaj stojite tu ves dan brez dela?

7

Reko mu: Ker nas ni nihče najel. In veli jim: Pojdite tudi vi v moj vinograd.

8

Ko se je pa zvečerilo, veli gospodar vinogradov oskrbniku svojemu: Pokliči delavce in daj jim plačilo, počenši od zadnjih do prvih.

9

In prišedši prejmo tisti, ki so bili najeti okoli enajste ure, po denarju.

10

Ko pa pridejo prvi, mislijo, da bodo prejeli več; a tudi oni prejmo po denarju.

11

Prejemši ga, pa so godrnjali nad hišnim gospodarjem,

12

govoreč: Ti poslednji so delali eno uro, in si jih naredil enake nam, ki smo prenašali breme vsega dne in vročino.

13

On pa odgovori in reče enemu izmed njih: Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj po denarju?

14

Vzemi svoje in pojdi! Hočem pa dati temu poslednjemu, kakor tudi tebi.

15

Ali mar ne smem jaz s svojim storiti, kar hočem? Je li oko tvoje hudobno, ker sem jaz dober?

16

Tako bodo zadnji prvi in prvi zadnji.

17

In ko gre Jezus gori v Jeruzalem, vzame dvanajstere učence na stran in jim na potu reče:

18

Glejte, gori v Jeruzalem gremo, in Sin človekov bo izdan višjim duhovnikom in pismarjem, in ga obsodijo na smrt,

19

in ga izroče poganom, naj ga zasmehujejo in bičajo in na križ razpno; a tretji dan vstane od smrti.

20

Tedaj pristopi k njemu mati Zebedejevih sinov s svojima sinoma ter se mu poklanja in ga nekaj prosi.

21

On ji pa reče: Kaj hočeš? Reče mu: Reci, naj sedita ta dva moja sina, eden na desnici in drugi na levici tvoji, v tvojem kraljestvu.

22

Jezus pa odgovori in reče: Ne veste, kaj prosite. Ali moreta priti kelih, ki mi ga bode skoraj piti? Rečeta mu: Moreva.

23

Reče jima: Kelih moj bosta sicer pila, ali da bi sedela na desnici in na levici moji, ne morem jaz dati, a dá se to tistim, ki jim je pripravljeno od Očeta mojega.

24

In ko to slišijo deseteri, se razjeze nad tema dvema bratoma.

25

Jezus jih pa pokliče k sebi in reče: Veste, da knezi narodov tem gospodujejo in da jih velikaši siloma vladajo.

26

Ne bode pa tako med vami: ampak kdorkoli hoče postati velik med vami, bodi vam služabnik,

27

in kdorkoli hoče biti prvi med vami, bodi vam hlapec.

28

Kakor tudi Sin človekov ni prišel, da njemu služijo, ampak da služi in dá življenje svoje v odkupnino za mnoge.

29

In ko gredo iz Jeriha, ga spremlja velika množica.

30

In glej, dva slepca sedita kraj poti, in ko slišita, da gre Jezus mimo, zakričita, rekoč: Gospod, usmili se naju, ti sin Davidov!

31

Množica pa jima preti, da naj umolkneta. Ona pa še bolj zavpijeta, rekoč: Gospod, usmili se naju, ti sin Davidov!

32

In Jezus se ustavi in ju pokliče ter reče: Kaj hočeta, da vama storim?

33

Rečeta mu: Gospod, da se nama oči odpro.Jezus pa, ganjen usmiljenja, se dotakne njunih oči. In precej izpregledata, in šla sta za njim.

34

Jezus pa, ganjen usmiljenja, se dotakne njunih oči. In precej izpregledata, in šla sta za njim.