Mateju 15

1

Tedaj pridejo k Jezusu iz Jeruzalema pismarji in farizeji, govoreč:

2

Zakaj prestopajo učenci tvoji izročilo starih? Ne umivajo si namreč rok, kadar jedo kruh.

3

On pa odgovori in reče: Zakaj prestopate tudi vi zapoved Božjo zaradi izročila svojega?

4

Bog je namreč rekel: „Spoštuj očeta svojega in mater“, in: „Kdor kolne očeta ali mater, naj umrje“.

5

Vi pa pravite: Če kdo reče očetu ali materi: V daritev bodi, s čimer bi ti jaz pomagal,

6

ni več zavezan spoštovati očeta svojega ali matere svoje. In tako ste ovrgli zapoved Božjo zaradi izročila svojega.

7

Hinavci, dobro je o vas prorokoval Izaija, govoreč:

8

„To ljudstvo me časti z ustnicami svojimi, njih srce pa je daleč od mene.

9

Ali zastonj me časté, učeč nauke, zapovedi človeške“.

10

In pokliče množico k sebi in jim reče: Poslušajte in umejte!

11

Ne skruni človeka to, kar prihaja v usta, temuč kar izhaja iz ust, to skruni človeka.

12

Tedaj pristopijo učenci njegovi in mu reko: Veš li, da so se farizeji, ko so slišali to besedo, spotikali?

13

On pa odgovori in reče: Vsaka rastlina, katere ni zasadil Oče moj nebeški, se bo izrovala.

14

Pustite jih! Oni so slepcem slepi vodniki. Če pa slepec slepca vodi, padeta oba v jamo.

15

Peter pa odgovori in mu reče: Razloži nam to priliko!

16

Jezus pa reče: Ali ste tudi vi še nerazumni?

17

Ne umete li, da gre vse, kar prihaja v usta, v trebuh in se meče ven?

18

Kar pa prihaja iz ust, izhaja iz srca, in to skruni človeka.

19

Zakaj iz srca izhajajo hudobne misli, uboji, prešeštva, nečistosti, tatvine, kriva pričevanja, kletvine.

20

To je, kar oskrunja človeka; jesti pa z neumitimi rokami ne oskrunja človeka.

21

In Jezus odide odtod in se umakne v okraje tirske in sidonske.

22

In glej, žena Kananičanka pride iz teh krajev ter zavpije in reče: Usmili se me, Gospod, sin Davidov; mojo hčer zelo muči zli duh.

23

On ji pa ne odgovori besede. In pristopijo učenci njegovi in ga prosijo, rekoč: Odpravi jo, ker kriči za nami.

24

On pa odgovori in reče: Nisem poslan, razen le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.

25

Ona pa pristopi ter pade pred njim, rekoč: Gospod, pomagaj mi!

26

On pa odgovori in reče: Ni lepo, da se vzame kruh otrokom in se vrže psičkom.

27

Ona pa reče: Da, Gospod, toda tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njih gospodarjev.

28

Tedaj odgovori Jezus in ji veli: O žena, velika je vera tvoja. Zgodi naj se ti, kakor hočeš. In njena hči je ozdravela tisto uro.

29

In Jezus odide odtod in pride h Galilejskemu morju, in stopivši na goro, sede tam.

30

In pridejo k njemu velike množice, ki so imeli s seboj hrome, slepce, mutce, pohabljene in mnogo drugih, ter jih polože k nogam Jezusovim; in on jih ozdravi,

31

tako da se ljudstvo začudi, ko vidijo, da mutci govore in pohabljeni so zdravi in hromi hodijo in slepci vidijo; in so slavili Boga Izraelovega.

32

Pokliče pa Jezus učence svoje in reče: Ljudstvo se mi smili, ker so že tri dni pri meni in nimajo kaj jesti. A lačnih jih nočem odpraviti, da ne omagajo na poti.

33

In reko mu učenci njegovi: Odkod bi mi vzeli v puščavi toliko kruha, da bi nasitili toliko ljudstva?

34

In reče jim Jezus: Koliko hlebov imate? Oni pa reko: Sedem, in malo ribic.

35

In ukaže množici, naj sedejo po tleh.

36

In vzame sedmero hlebov in ribe in zahvalivši se, prelomi in da učencem, učenci pa ljudstvu.

37

In jedli so vsi in se nasitili; in pobrali so ostale kosce, polnih sedem košev.

38

Bilo jih je pa, ki so jedli, štiri tisoč, brez žen in otrok.Razpustivši pa ljudstvo, stopi v ladjo in pride v pokrajino Magadansko.

39

Razpustivši pa ljudstvo, stopi v ladjo in pride v pokrajino Magadansko.