Mateju 14

1

V tem času zasliši četrtnik Herod glas o Jezusu,

2

ter reče hlapcem svojim: Ta je Janez Krstnik; on je vstal od mrtvih, in zato delujejo čudežne moči v njem.

3

Herod je bil namreč Janeza ujel in ga vklenil in posadil v ječo zaradi Herodiade, svojega brata Filipa žene.

4

Zakaj Janez mu je dejal: Ni ti je dovoljeno imeti.

5

In hotel ga je umoriti, ali zbal se je ljudstva, ker so ga imeli za proroka.

6

Ko pa je bil Herodov rojstni dan, je plesala Herodiadina hči pred družbo in ugodila Herodu;

7

zato ji s prisego obljubi dati, karkoli bi prosila.

8

Ona pa, poučena od matere svoje, reče: Daj mi tu v skledi glavo Janeza Krstnika.

9

In kralju se užali, toda zavoljo prisege in gostov ji ukaže dati.

10

In pošlje odsekat Janezu v ječi glavo.

11

In prineso glavo njegovo v skledi in dado dekletu, in jo nese materi svoji.

12

In pridejo učenci njegovi, vzamejo truplo in ga pokopljejo, ter pridejo in sporoče Jezusu.

13

Ko pa Jezus to zasliši, odrine odtod na ladji v pust kraj, da bi bil na samem. In ko množice to zvedo, pridejo peš za njim iz mest.

14

In Jezus izide in ugleda veliko množico, in zasmilijo se mu ter ozdravi njih bolnike.

15

Ko se pa zvečeri, pristopijo k njemu učenci njegovi, govoreč: Kraj je samoten in ura že pozna, razpusti množice, da odidejo v vasi in si kupijo živeža.

16

Jezus pa jim reče: Ni jim treba odhajati, dajte jim vi jesti.

17

Oni mu pa reko: Nimamo tu več nego pet hlebov in dve ribi.

18

On pa veli: Prinesite mi jih sem!

19

Ter ukaže množici, naj sedejo po travi, in vzame petero hlebov in tisti dve ribi, pogleda v nebo in blagoslovi ter prelomi in da hlebe učencem, učenci pa ljudstvu.

20

In jedli so vsi in se nasitili, in pobrali so ostale kosce, polnih dvanajst košev.

21

Bilo jih je pa, ki so jedli, kakih pet tisoč mož, brez žen in otrok.

22

In precej prisili učence svoje, naj stopijo v ladjo in se sami prepeljejo na drugo stran, on pa medtem razpusti množice.

23

In razpustivši množice, odide sam posebe na goro molit. Ko pa nastane noč, je bil tu sam.

24

Ladja pa je plula že sredi morja, in valovi so jo premetavali, kajti veter je bil nasproten.

25

Ob četrti straži po noči pa odide Jezus k njim, hodeč po morju.

26

In ko ga učenci ugledajo hodečega po morju, se ustrašijo in reko: Prikazen je! in od strahu zakriče.

27

Jezus pa jih takoj ogovori in reče: Bodite srčni! Jaz sem, ne bojte se!

28

Peter mu pa odgovori in reče: Gospod, če si ti, ukaži mi, naj pridem k tebi po vodi.

29

On pa veli: Pridi! In Peter stopi iz ladje in gre po morju, da pride k Jezusu.

30

Ko pa vidi, da je veter močan, se uplaši, in ko se začne potapljati, zavpije, rekoč: Gospod, otmi me!

31

Jezus pa precej iztegne roko in ga prime ter mu reče: Malovernež, čemu si dvomil?

32

In ko stopita v ladjo, veter utihne.

33

Tisti pa, ki so bili v ladji, pristopijo ter se mu poklonijo, govoreč: Resnično si Sin Božji!

34

In se prepeljejo in pristanejo v Genezaretu.

35

In ko ga spoznajo možje tega kraja, pošljejo po vsej tisti okolici, in mu prineso vse bolnikein ga prosijo, da bi se smeli dotekniti roba obleke njegove. In katerikoli so se doteknili, so ozdraveli.

36

in ga prosijo, da bi se smeli dotekniti roba obleke njegove. In katerikoli so se doteknili, so ozdraveli.