Numeri 27

1

Tedaj pristopijo hčere Zelofada, sinu Heferja, sinu Gileada, sinu Mahirja, sinu Manasejevega, izmed rodovin Manaseja, sinu Jožefovega; in ta so imena hčera njegovih: Mahla, Noa, Hogla, Milka in Tirza.

2

Te torej se postavijo pred Mojzesa in Eleazarja duhovnika in pred kneze in vso občino ob vratih shodnega šatora ter reko:

3

Naš oče je umrl v puščavi, pa ni bil v družbi tistih, ki so se zbrali zoper GOSPODA, v družbi Korahovi, ampak umrl je vsled svojega greha; sinov pa ni imel.

4

Zakaj naj bi izginilo ime očeta našega med rodovino njegovo, ker ni imel sina? Dajte nam posestvo med brati očeta našega!

5

Tedaj prinese Mojzes njih pravdo pred GOSPODA.

6

In GOSPOD mu odgovori, rekoč:

7

Prav so govorile hčere Zelofadove: moraš jim dati dedno posest med brati njih očeta; naredi torej, da preide dediščina njih očeta nanje.

8

Sinovom Izraelovim pa govóri, rekoč: Če kdo umrje brez sina, prenesite njegovo dediščino na hčer njegovo;

9

ako pa nima hčere, dajte dediščino njegovo bratom njegovim;

10

ako pa nima bratov, dajte njegovo dediščino bratom očeta njegovega;

11

ako pa ni bratov očeta njegovega, dajte dediščino njegovo najbližjemu sorodniku iz rodovine njegove, da mu bodi v last. In to bodi sinovom Izraelovim sodna postava, kakor je GOSPOD zapovedal Mojzesu.

12

In GOSPOD veli Mojzesu: Pojdi na to goro Abarim, in oglej ž nje deželo, ki sem jo dal sinovom Izraelovim.

13

In ko si jo ogledaš, boš zbran tudi ti k ljudstvu svojemu, kakor je bil zbran Aron, brat tvoj,

14

ker sta se upirala povelju mojemu v puščavi Zinski ob prepiru občine, ko bi me bila morala svetega izkazati pri vodah vpričo njih. (To je tista Voda prepira v Kadesu v Zinski puščavi.)

15

Mojzes pa ogovori GOSPODA takole:

16

Postavi naj GOSPOD, Bog duhov vsega mesa, nad občino moža,

17

ki naj bi hodil pred njimi ven in noter ter jih vodil ven in noter, da ne bo GOSPODOVA občina kakor ovce brez pastirja.

18

Nato reče GOSPOD Mojzesu: Vzemi si Jozueta, sina Nunovega, moža, v katerem je Duh, in položi roko nanj,

19

ter ga postavi pred Eleazarja duhovnika in pred vso občino in mu zapovej vpričo njih,

20

in deni nanj časti svoje, da bi mu bila poslušna vsa občina Izraelovih otrok.

21

In naj stopi pred Eleazarja duhovnika, in ta naj vpraša zanj po sodbi Urima pred GOSPODOM: na njegovo povelje pridejo ven in na njegovo povelje pojdejo noter, on in vsi Izraelovi sinovi ž njim, vsa občina.

22

Tedaj je storil Mojzes, kakor mu je bil zapovedal GOSPOD; in vzame Jozueta ter ga postavi pred Eleazarja duhovnika in pred vso občino,in položi nanj roke in mu da zapoved, kakor je bil govoril GOSPOD po Mojzesu.

23

in položi nanj roke in mu da zapoved, kakor je bil govoril GOSPOD po Mojzesu.