Numeri 20

1

In vsa množica sinov Izraelovih je prišla v puščavo Zinsko v prvem mesecu, in ljudstvo je ostalo v Kadesu. Tu je umrla Mirjama in tu je bila pokopana.

2

In ni bilo vode za občino; zbrali so se torej zoper Mojzesa in Arona.

3

In prepiralo se je ljudstvo z Mojzesom, govoreč: O da bi bili poginili, ko so poginili bratje naši pred GOSPODOM!

4

Zakaj sta privedla zbor GOSPODOV v to puščavo, da tu umrjemo, mi in živina naša?

5

In zakaj sta nas peljala gori iz Egipta, da nas spravita v ta slabi kraj, ki se ne da obsejati, ki ne rodi ne smokev, ne trte, ne margaranovih jabolk, še grla si tu ne moremo omočiti z vodo!

6

Tedaj se umakneta Mojzes in Aron izpred zbora k vratom shodnega šatora in padeta na obličje svoje; in prikaže se jima slava GOSPODOVA.

7

In GOSPOD ogovori Mojzesa, veleč:

8

Vzemi palico in skliči občino, ti in Aron, brat tvoj, in govorita skali pred njih očmi, da naj dá vode svoje. Tako jim izpelji vodo iz skale in napoji občino in njih živino.

9

Vzame torej Mojzes palico izpred GOSPODA, kakor mu je bil zapovedal.

10

In Mojzes in Aron skličeta zbor pred skalo, in jim reče: Čujte vendar, uporneži! Bova li vam izpeljala vodo iz te skale?

11

In vzdigne Mojzes roko in udari ob skalo dvakrat s palico svojo, in vode privre obilo, in občina je pila in njih živina.

12

A GOSPOD reče Mojzesu in Aronu: Ker nista verovala vame, da bi me svetega izkazala vpričo sinov Izraelovih, zato ne dovodita te občine v deželo, ki sem jo jim dal.

13

To je voda Meriba [T. j. prepir.], ker so se tam prepirali sinovi Izraelovi z GOSPODOM, in on se je izkazal svetega pred njimi.

14

In Mojzes pošlje selstvo iz Kadesa do kralja edomskega: Tako pravi brat tvoj Izrael: Ti poznaš vse težave, ki so nas zadele:

15

kako so šli očetje naši doli v Egipt, in prebivali smo v Egiptu dolgo časa, a Egipčani so hudo ravnali z nami in z očeti našimi.

16

In ko smo vpili h GOSPODU, je uslišal naš glas ter poslal angela in nas peljal iz Egipta. In glej smo v mestu Kadesu ob skrajni meji tvoji.

17

Dovoli nam, prosimo, iti skozi deželo tvojo: ne pojdemo čez njive ali skozi vinograde, tudi ne bomo pili vodo iz vodnjakov; po kraljevi cesti pojdemo in ne krenemo ne na desno, ne na levo, dokler ne prestopimo mej tvojih.

18

Edom pa mu odgovori: Ne hodi čez moje, sicer ti pridem naproti z mečem.

19

In sinovi Izraelovi mu reko: Radi bi šli po uglajenem potu, in ako bomo pili vode tvoje, mi in naša živina, hočemo plačati; ničesar več – samo da pojdemo peš skozi pokrajino.

20

On pa reče: Ne pojdeš skozi njo. In mu pride Edom nasproti z mnogim ljudstvom in z močno roko.

21

Tako se je branil Edom dovoliti Izraelu prehod skozi pokrajino svojo; zato se mu je izognil Izrael.

22

Odrinejo torej iz Kadesa, in vsa množica sinov Izraelovih pride h gori Horu.

23

In GOSPOD ogovori Mojzesa in Arona na gori Horu ob meji pokrajine Edomske, rekoč:

24

Aron se mora pridružiti ljudstvu svojemu, zakaj ne pride v deželo, ki sem jo dal sinovom Izraelovim, ker sta se upirala povelju mojemu pri vodi Meribi.

25

Vzemi Arona in sinu njegovega Eleazarja ter ju pelji vrh gore Hora,

26

in sleci Aronu oblačila njegova in obleci vanje Eleazarja, sina njegovega. In Aron bo zbran k ljudstvu svojemu in tam umrje.

27

Tedaj stori Mojzes, kakor mu je bil zapovedal GOSPOD, in šli so na goro Hor pred očmi vse občine.

28

In Mojzes sleče Aronu oblačila njegova in obleče vanje Eleazarja, sina njegovega. Tam je umrl Aron na vrhu gore. Mojzes pa in Eleazar stopita doli z gore.In ko je videla vsa občina, da je Aron mrtev, je jokala po njem trideset dni vsa hiša Izraelova.

29

In ko je videla vsa občina, da je Aron mrtev, je jokala po njem trideset dni vsa hiša Izraelova.