Numeri 17

1

GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

2

Govori sinovom Izraelovim in vzemi od njih palice, eno za vsako očetovsko hišo, od vseh njih knezov po hišah njih očetov, torej dvanajst palic, in vsakega ime zapiši na palico njegovo.

3

Ime Aronovo pa zapiši na palico Levijevo; zakaj ena palica bode za vsakega, ki je glava v očetovski hiši.

4

In položi jih v shodni šator pred pričevanje, kjer se shajam z vami.

5

In zgodi se, da njemu, kogar si izvolim, razcvete palica; tako utolažim in zvalim od sebe mrmranje sinov Izraelovih, s katerim mrmrajo zoper vaju.

6

In Mojzes govori to sinovom Izraelovim, in vsi njih knezi mu izroče palice, za vsakega kneza eno, po njih očetovskih hišah, dvanajst palic, tudi Aronova palica je bila med njimi.

7

Mojzes pa položi te palice pred GOSPODA v šator pričevanja.

8

In drugi dan pride Mojzes v šator pričevanja, in glej: palica Aronova za hišo Levijevo je bila v cvetu: pognala je brstje in cvetje in rodila zrele mandlje.

9

In prinese Mojzes vse palice izpred GOSPODA vsem sinovom Izraelovim, in so jih videli in vsak je prejel palico svojo.

10

GOSPOD pa reče Mojzesu: Palico Aronovo nesi nazaj pred pričevanje, da se ohrani v znamenje za te uporne otroke; da napraviš konec njih mrmranju pred menoj, da ne umrjejo.

11

Mojzes stori tako; kakor mu je GOSPOD zapovedal, tako stori.

12

In sinovi Izraelovi ogovore Mojzesa, rekoč: Glej, mrjemo in ginemo, da, mi vsi poginemo!Kdorkoli se približa, kdor pristopi k prebivališču GOSPODOVEMU, umrje. Je li torej nam vsem poginiti?

13

Kdorkoli se približa, kdor pristopi k prebivališču GOSPODOVEMU, umrje. Je li torej nam vsem poginiti?