Numeri 15

1

In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

2

Govóri sinovom Izraelovim in jim reci: Ko pridete v deželo domovanja svojega, ki vam jo dam,

3

in se namenite prinesti GOSPODU ognjeno daritev, bodisi žgalščino ali klalščino, v izpolnjenje posebne obljube, ali v prostovoljen dar, ali v daritev ob praznikih vaših, da pripravite prijeten duh GOSPODU od govedi ali drobnice:

4

kdor hoče darovati darilo svoje GOSPODU, naj prinese kot jedilno daritev desetinko bele moke, omešene s četrtino hina olja,

5

in vina v pitno daritev prinesi četrtino hina pri žgalščini ali klalščini, za vsako jagnje.

6

Ali za ovna prinesi kot jedilno daritev dve desetinki bele moke, omešene s tretjino hina olja;

7

in kot pitno daritev prinesi tretjino hina vina, v prijeten duh GOSPODU.

8

Ako pa hočeš darovati vola v žgalščino ali klalščino kot posebno obljubo ali kot mirovno daritev GOSPODU,

9

naj se z volom vred daruje jedilna daritev, tri desetinke bele moke, omešene s polovico hina olja,

10

kot pitno daritev pa prinesi polovico hina vina; to bodi ognjena daritev GOSPODU v prijeten duh.

11

Tako naj se stori pri vsakem volu, vsakem ovnu, vsaki ovci ali kozi.

12

Kolikorkoli jih boste darovali, pri slehernem storite takisto po njih številu.

13

Vsak deželjan naj to izvršuje prav tako, ko prinaša ognjeno daritev v prijeten duh GOSPODU.

14

In če biva tujec pri vas ali kdorkoli bi bil med vami v prihodnjih rodovih vaših in hoče prinesti ognjeno daritev v prijeten duh GOSPODU, prav tako naj opravi, kakor vi opravljate.

15

O zbor, ena postava veljaj za vas in za tujca, gostujočega pri vas, večna postava vam od roda do roda: kakor vi, bodi tujec pred GOSPODOM.

16

En zakon in ena pravica veljajta vam in tujcu, ki gostuje pri vas.

17

In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

18

Govori sinovom Izraelovim in jim reci: Ko pridete v deželo, v katero vas vodim,

19

in boste uživali kruh dežele, poklonite dar povzdignjenja GOSPODU:

20

od prvine testa svojega dajte kolač kot dar povzdignjenja; darujte ga, kakor darujete dar povzdignjenja od gumna svojega.

21

Od prvine testa svojega prinašajte dar povzdignjenja GOSPODU od roda do roda.

22

In ako se nehotoma pregrešite in ne izpolnite katere teh zaspovedi, ki jih je GOSPOD govoril Mojzesu,

23

vseh reči, ki vam jih je GOSPOD zapovedal po Mojzesu, od dne, ko je ukazal GOSPOD, in poslej po vseh prihodnjih rodovih vaših:

24

ako se torej kaj zgodi po pomoti, brez vednosti občine, naj daruje vsa občina mladega voliča kot žgalno daritev v prijeten duh GOSPODU z jedilno in pitno daritvijo, ki pristoji, kakor je določeno, in kozla v daritev za greh.

25

In duhovnik naj stori poravnavo za vso sinov Izraelovih občino, in bo jim odpuščeno; zakaj pomota je bila, in oni so prinesli darilo svoje, ognjeno daritev GOSPODU in daritev za greh pred obličje GOSPODOVO, za pomoto svojo.

26

In vsej občini sinov Izraelovih bode odpuščeno, tudi tujcu, ki biva med njimi, ker je to bil vsega ljudstva pregrešek po pomoti.

27

Ako se pa poedinec pregreši po pomoti, naj daruje enoletno kozo v daritev za greh.

28

In duhovnik naj stori poravnavo za dušo, ki se je pomotila, nehotoma storivši greh pred GOSPODOM, da jo spravi, in bo ji odpuščeno.

29

En zakon veljaj za tiste, ki store kaj po pomoti, za rojaka med sinovi Izraelovimi in za tujca, ki biva med njimi.

30

Toda če kdo kaj stori nalašč, bodisi domačin ali tujec, zasmehuje grdo GOSPODA; tak bodi iztrebljen izmed ljudstva svojega.

31

Zakaj besedo GOSPODOVO je zaničeval in prelomil zapoved njegovo; tak mora biti iztrebljen, krivica njegova ostani na njem.

32

In ko so bili sinovi Izraelovi v puščavi, zaloté moža, ki je nabiral drva sobotni dan.

33

In tisti, ki so ga zasačili, ko je nabiral drva, ga privedejo k Mojzesu in Aronu in k vsej občini.

34

In ga denejo v zapor, ker ni bilo natanko določeno, kaj naj se stori ž njim.

35

Tedaj veli GOSPOD Mojzesu: Umreti mora ta mož; s kamenjem naj ga posuje vsa občina zunaj taborišča.

36

Odpelje ga torej vsa občina ven iz tabora ter ga posuje s kamenjem, da je umrl, kakor je bil GOSPOD zapovedal Mojzesu.

37

In govoril je GOSPOD Mojzesu, rekoč:

38

Govóri sinovom Izraelovim in jim véli, naj si delajo šopke na voglih svojih plaščev po vseh rodovih svojih ter naj privežejo šopek k vsakemu voglu z višnjevo vrvico.

39

In imejte te šopke za to, da se, videč jih spominjate vseh zapovedi GOSPODOVIH ter jih izpolnjujete in da se ne vdajate srcu svojemu in očem svojim, ki vas vlečejo v nezvestobo,

40

ampak da se spominjate vseh zapovedi mojih ter jih izpolnjujete in sveti bodete Bogu svojemu.Jaz sem GOSPOD, Bog vaš, ki sem vas odpeljal iz dežele Egiptovske, da bi vam bil Bog; jaz sem GOSPOD, Bog vaš.

41

Jaz sem GOSPOD, Bog vaš, ki sem vas odpeljal iz dežele Egiptovske, da bi vam bil Bog; jaz sem GOSPOD, Bog vaš.