Numeri 10

1

In GOSPOD je govoril Mojzesu, rekoč:

2

Naredi si dve srebrni trobenti, s tolkljanim delom ju naredi, in uporabljaj ju v sklicevanje občine in kadar se kliče vojska na odhod.

3

Kadar se zatrobi na obe, naj se zbere občina vsa k tebi pred vhodom shodnega šatora.

4

Kadar pa se zatrobi na eno, naj se zbero k tebi knezi, glave tisočev Izraelovih.

5

Kadar pa bučno zatrobite, naj se vzdignejo vojske, ki so v šatorih proti jutru.

6

Ko pa v drugič bučno zatrobite, naj se vzdignejo vojske, ki so ušatorjene proti poldnevu. Kadar odhajajo naj trobijo bučno.

7

Ko se pa sklicuje zbor, tudi trobite, a ne bučno.

8

In sinovi Aronovi, duhovniki, naj trobijo na trobenti, in ti naj vam bodeta v večno postavo za prihodnje rodove vaše.

9

In kadar pojdete v deželi svoji na vojsko zoper zatiralca, ki vam bode sovražen, trobite bučno s trobentama, in pridete v spomin pred GOSPODOM, Bogom svojim, in rešeni boste sovražnikov svojih.

10

In v dan veselja svojega, ob določenih praznikih in ob mlajih svojih trobite na trobenti pri svojih žgalnih in mirovnih daritvah, in bodeta vam v spomin pred Bogom vašim. Jaz sem GOSPOD, Bog vaš.

11

In zgodilo se je v drugem letu, drugi mesec, dvajsetega dne tega meseca, da se je vzdignil oblak iznad prebivališča pričevanja,

12

in sinovi Izraelovi so se odpravili po svojih krdelih iz puščave Sinajske, in oblak se je ustavil v puščavi Paranski.

13

Tedaj so prvič šli na pot po ukazu GOSPODOVEM, danem Mojzesu.

14

In najprej je odrinil prapor tabora sinov Judovih s trumami svojimi: nad vojsko njegovo je bil Nahson, sin Aminadabov,

15

in nad vojsko rodú sinov Isaharjevih je bil Netanel, sin Zuarjev,

16

in nad vojsko rodú sinov Zebulonovih Eliab, sin Helonov.

17

Medtem so razdeli prebivališče, in sinovi Gersonovi in Merarijevi so odrinili, noseč prebivališče.

18

Nato je odrinil prapor tabora Rubenovega s krdeli svojimi: nad vojsko njegovo je bil Elizur, sin Šedeurjev,

19

in nad vojsko rodú sinov Simeonovih Šelumiel, sin Zurišadajev,

20

in nad vojsko rodú sinov Gadovih Eliasaf, sin Deguelov.

21

Potem so odrinili Kahatovci, noseč svetišče. Oni pa so postavljali prebivališče, dokler so ti prišli.

22

Za njimi je odrinil prapor tabora sinov Efraimovih s krdeli svojimi: nad vojsko njegovo je bil Elišama, sin Amihudov,

23

in nad vojsko rodu sinov Manasejevih Gamaliel, sin Pedazurjev,

24

in nad vojsko rodú sinov Benjaminovih Abidan, sin Gideonijev.

25

Naposled je odrinil s krdeli svojimi prapor tabora sinov Danovih, zadnji voj vseh taborov: in nad vojsko njegovo je bil Ahiezer, sin Amišadajev,

26

in nad vojsko rodú sinov Aserjevih Pagiel, sin Okranov,

27

in nad vojsko rodú sinov Neftalijevih Ahira, sin Enanov.

28

To je način odhodov sinov Izraelovih s svojimi vojskami, in tako so potovali.

29

In Mojzes reče Hobabu, sinu Reguela Madianskega, tasta Mojzesovega: Popotujemo v kraj, o katerem je rekel GOSPOD: Vam ga hočem dati. Pojdi z nami, in dobro ti bomo storili, kajti dobro je GOSPOD obljubil Izraelu.

30

On pa mu odgovori: Ne pojdem z vami, ampak odidem v deželo svojo in k sorodstvu svojemu.

31

In reče: Ne zapústi nas, prosim; zakaj ti veš, kje naj taborimo v puščavi, in nam bodeš vodnik.

32

Ako pojdeš z nami, gotovo izkažemo, karkoli nam GOSPOD stori dobrega, isto tudi tebi.

33

In potovali so tri dni hoda od gore GOSPODOVE, in skrinja zaveze GOSPODOVE je šla pred njimi tri dni pota, da jim najde počivališče.

34

Oblak GOSPODOV pa je bil po dnevi nad njimi, ko so šli iz tabora.

35

In bilo je, kadar je skrinja šla na pot, da je dejal Mojzes: Vstani, o GOSPOD, in naj se razkropé sovražniki tvoji, in tisti, ki te sovražijo, naj bežé pred obličjem tvojim.Kadar pa je počivala, je dejal: Vrni se, o GOSPOD, k miriadam tisočev Izraelovih.

36

Kadar pa je počivala, je dejal: Vrni se, o GOSPOD, k miriadam tisočev Izraelovih.