Zaharija 7

1

Zgodi se pa v četrtem letu kralja Darija, da je prišla beseda GOSPODOVA Zahariju, četrti dan devetega meseca, Kisleva.

2

Takrat so poslali iz Betela Sarezerja in Regemeleka ž njegovimi možmi, da prosijo blagovoljnosti GOSPODA

3

in da govore duhovnikom hiše GOSPODA nad vojskami in prorokom: Ali naj še jočem in se zdržujem v petem mesecu, kakor sem že delal veliko let?

4

In prišla mi je beseda GOSPODA nad vojskami, govoreč:

5

Reci vsemu ljudstvu dežele in duhovnikom takole: Ko ste se postili v petem in sedmem mesecu teh sedemdesetih let, ste li se postili meni in zavoljo mene?

6

Ko pa jeste in ko pijete, ne jeste li in ne pijete li zase?

7

Ne veste li za besede, ki jih je GOSPOD oznanjal po prejšnjih prorokih, ko se je še prebivalo v Jeruzalemu, ko je vladal mir v njem in v mestih okoli njega, in se je prebivalo v južni pokrajini in v nižavi?

8

In prišla je beseda GOSPODOVA Zahariju, govoreč:

9

Tako pravi GOSPOD nad vojskami in veleva: Izvršujte sodbe po resnici ter izkazujte milost in usmiljenje drug drugemu;

10

in ne zatirajte vdove in sirote, tujca in ubožca, in nihče naj ne izmišlja hudega v svojem srcu zoper svojega brata!

11

Ali takrat niso hoteli poslušati in so uporno nastavili pleča in si zatisnili ušesa, da ne bi slišali.

12

In srce so si naredili kakor demant, da ne bi slišali postave in besed, ki jih je GOSPOD nad vojskami poslal po svojem duhu s prejšnjimi proroki; zato je prišla velika jeza od GOSPODA nad vojskami.

13

In zgodilo se je: kakor sem klical jaz, pa niso hoteli poslušati, tako so klicali oni, a nisem hotel slišati, pravi GOSPOD nad vojskami;ali raznesel sem jih kakor z vetrom med vse narode, ki jih niso poznali; in zemlja je bila opustošena za njimi, da nihče ni hodil po njej; in izpremenili so deželo zaželjeno v puščavo.

14

ali raznesel sem jih kakor z vetrom med vse narode, ki jih niso poznali; in zemlja je bila opustošena za njimi, da nihče ni hodil po njej; in izpremenili so deželo zaželjeno v puščavo.