Zaharija 14

1

Glej, prihaja dan za GOSPODA, ko se plen tvoj razdeli sredi tebe.

2

In zberem vse poganske narode v Jeruzalem na boj; in vzamejo mesto, in po hišah bodo plenili in žene oskrunjali; in polovica mesta pojde v ujetništvo, a ostanek ljudstva ne bo iztrebljen iz mesta.

3

In GOSPOD pride in se bo vojskoval zoper one pogane, kakor se je vojskoval ob dnevi boja.

4

In noge njegove bodo tisti dan stale na Oljski gori, ki je nasproti Jeruzalemu ob vzhodu; in Oljska gora se razkolje po sredi proti vzhodu in proti zahodu, in naredi se jako velika dolina, in polovica gore se umakne proti severu in polovica proti jugu.

5

In bežali boste v dolino mojih gorá, kajti dolina med gorami bo segala do Azela; in bežali boste, kakor ste bežali pred potresom v dneh Uzija, kralja Judovega. Tedaj pride GOSPOD, Bog moj, in vsi sveti ž njim.

6

In zgodi se tisti dan, da ne bode luči, sijajne zvezde se strdijo.

7

In bode en edin dan (GOSPODU je znan), ne dan, ne noč; in zgodi se, da bode ob času večera svetloba.

8

In zgodi se tisti dan, da poteko žive vode iz Jeruzalema, njih polovica proti vzhodnemu morju in polovica proti zahodnemu morju: po leti in po zimi bodo tekle.

9

In GOSPOD bode kralj nad vso zemljo; tisti dan bode GOSPOD eden in ime njegovo eno.

10

In vsa dežela od Gebe do Rimona, ki je južno od Jeruzalema, se izpremeni in bode kakor nižava Araba; in Jeruzalem bo povišan in bodo v njem prebivali na njegovem prejšnjem kraju, od vrat Benjaminovih tja do mesta prvih vrat in do Vogelnih vrat in od stolpa Hananela tja do tlačilnic kraljevih.

11

In bodo v njem prebivali, in nobenega prokletstva ne bode več, in v Jeruzalemu bo prebivanje na varnem.

12

To pa bode nadloga, s katero bo GOSPOD tepel vsa ljudstva, ki so se bojevala z Jeruzalemom: Gnilo jim bo meso vsakemu, ko bo še na nogah stal, in oči mu segnijejo v votlinah in jezik mu strohni v ustih.

13

In tisti dan nastane med njimi velika zmešnjava od GOSPODA, da zgrabi vsak bližnjega svojega roko in vsak vzdigne roko zoper roko bližnjega svojega.

14

Pa tudi Juda se bo bojeval ob Jeruzalemu; in bogastvo vseh poganskih narodov okoli se skopiči, zlata, srebra in oblačil silno veliko.

15

In prav taka, enaka tej nadlogi, bode nadloga konj, mezgov, velblodov, oslov in vse živine, ki bode v onih vojnih taborih.

16

In zgodi se, da bodo vsi, ki preostanejo od vseh narodov, kateri so prišli zoper Jeruzalem, hodili vsako leto, da molijo Kralja, GOSPODA nad vojskami, in da praznujejo praznik šatorov.

17

Ako pa katera iz rodovin zemlje ne pride gori v Jeruzalem molit Kralja, GOSPODA nad vojskami: nad to ne pride nič dežja.

18

In če egiptovska rodovina ne bo hotela hoditi gori, ali ne pride nadnjo tista nadloga, s katero GOSPOD udari poganske narode, ki ne bodo hodili gori praznovat praznika šatorov?

19

To bode kazen Egiptu in vsem narodom, ki ne bodo hodili gori praznovat praznika šatorov.

20

Tisti dan bo na konjskih zvoncih zapisano: Sveto GOSPODU. In lonci v hiši GOSPODOVI bodo kakor daritvene čaše pred oltarjem;in vsak lonec v Jeruzalemu in na Judovem bode svet GOSPODU nad vojskami; in prihajali bodo vsi darovalci in jemaliiz njih in kuhali v njih. In nobenega Kanaanca ne bode več v hiši GOSPODA nad vojskami tisti dan.

21

in vsak lonec v Jeruzalemu in na Judovem bode svet GOSPODU nad vojskami; in prihajali bodo vsi darovalci in jemaliiz njih in kuhali v njih. In nobenega Kanaanca ne bode več v hiši GOSPODA nad vojskami tisti dan.