Zaharija 13

1

Zec 13;1 Tisti dan bo studenec odprt hiši Davidovi in prebivalcem v Jeruzalemu v očiščenje greha in nečistosti.

2

In zgodi se tisti dan, govori GOSPOD nad vojskami, da iztrebim imena malikov iz dežele, in ne bodo se jih več spominjali; pa tudi proroke in duha nečistote odpravim iz dežele.

3

In zgodi se, če bo kdo še prorokoval, da mu porečeta oče njegov in mati njegova, ki sta ga rodila: Ne smeš živeti, kajti laž si govoril v imenu GOSPODOVEM! in oče njegov in mati njegova, ki sta ga rodila, ga prebodeta, ko prorokuje.

4

In zgodi se tisti dan, da se bodo sramovali proroki, vsak za prikazen svojo, ob svojem prorokovanju; tudi se ne bodo ogrinjali z raševnatim plaščem, da bi varali,

5

temuč vsak poreče: Nisem prorok, kmetovalec sem; kajti v last si me je kupil človek od mladosti moje.

6

In če ga kdo vpraša: Kake so te rane na tvojih prsih? tedaj poreče: S temi sem bil ranjen v hiši tistih, ki me ljubijo.

7

Prebúdi se, o meč, zoper pastirja mojega in zoper moža, ki je moj družnik! govori GOSPOD nad vojskami; udari pastirja, in čreda se razkropi. A milo obrnem roko svojo do malih.

8

In zgodi se po vsej deželi, govori GOSPOD, da se dva dela v njej iztrebita in premineta; ali tretji del ostane v njej.In tisti tretji del popeljem skozi ogenj in jih prečistim, kakor se prečiščuje srebro, ter jih preizkusim, kakor se preizkuša zlato. Ti bodo klicali ime moje, in jaz jim odgovorim; porečem: Ta je ljudstvo moje, oni pa reko: Jehova je Bog moj.

9

In tisti tretji del popeljem skozi ogenj in jih prečistim, kakor se prečiščuje srebro, ter jih preizkusim, kakor se preizkuša zlato. Ti bodo klicali ime moje, in jaz jim odgovorim; porečem: Ta je ljudstvo moje, oni pa reko: Jehova je Bog moj.