Jona 2

1

In molil je Jona h GOSPODU, svojemu Bogu, iz ribjega trebuha in rekel:

2

H GOSPODU sem klical v stiski svoji, in mi je odgovoril; iz krila smrtnega kraja sem vpil, ti si uslišal glas moj.

3

Kajti vrgel si me v globočino, v sredino morja, da so me vode objemale; vsi valovi in zagoni tvoji so drli čezme.

4

In rekel sem: Pahnjen sem izpred tvojih oči; vendar bom zopet gledal proti templju svetosti tvoje.

5

Vode so me zagrnile do duše, globočina me je objela, morska trava se mi je ovijala okrog glave.

6

Pogrezal sem se do podzidja gorá, zapahi zemlje so bili zaprti nad menoj za vekomaj. Tedaj si potegnil iz jame življenje moje, o GOSPOD, Bog moj!

7

Ko je v meni hirala duša moja, sem se spominjal GOSPODA, in molitev moja je prišla k tebi, v hram svetosti tvoje.

8

Kateri časté ničemurnosti prazne, opuščajo Boga, milost svojo.

9

Ali jaz ti bom daroval z glasom zahvaljevanja; izpolnim, kar sem obljubil. Pri GOSPODU je rešitev!In GOSPOD je velel ribi, in izbljuvala je Jona na kopno.

10

In GOSPOD je velel ribi, in izbljuvala je Jona na kopno.