Daniel 10

1

V tretjem letu Cira, kralja v Perziji, je bila beseda razodeta Danielu, čigar ime je bilo Beltsazar; in beseda je resnica in govori o veliki stiski. In umel je besedo in je dobil razumnost o prikazni.

2

V tistih tednih sem jaz Daniel žaloval tri cele tedne.

3

Dobrih jedi nisem užival, tudi meso in vino ni prišlo v usta moja, tudi se nisem nič mazilil, dokler se niso dopolnili trije celi tedni.

4

In štiriindvajseti dan prvega meseca sem bil na bregu velike reke, ki je Hidekel.

5

In povzdignem oči in vidim, glej, moža oblečenega v platno, čigar ledje je bilo opasano s čistim zlatom iz Ufaza,

6

in telo njegovo je bilo kakor hrizolit in obraz se mu je svetil kakor blisk, in oči njegove kakor plamenice goreče, roke pa in noge njegove kakor lice svetlega brona, in glas besed njegovih kakor glas množice.

7

In jaz, Daniel, sem videl to prikazen sam, možje pa, ki so bili z menoj, je niso videli, toda prevzel jih je velik strah, da so zbežali ter se skrili.

8

In ostal sem sam in videl to veliko prikazen; in moči ni ostalo v meni in barva v licu se mi je izpremenila, da je bilo spačeno, in nič moči nisem imel.

9

Vendar sem slišal besed njegovih glas, in ko zaslišim glas njegovih besed, padem omamljen na obraz, z obrazom na tla.

10

In glej, roka se me dotakne in mi pomore na omahujoča kolena moja in roke moje.

11

In mi reče: Daniel, mož dragi in ljubljeni! umej besede, ki ti jih govorim, in stoj na svojem mestu; kajti k tebi sem poslan sedaj. In ko mi je izgovoril to besedo, vstanem, tresoč se.

12

Tedaj mi veli: Ne boj se, Daniel! zakaj od prvega dne, ko si namenil srce svoje, da dobiš razumnost in da se ponižaš pred Bogom svojim, so bile uslišane besede tvoje; in jaz sem prišel zaradi besed tvojih.

13

Ali stal mi je nasproti knez kraljestva perzijskega edenindvajset dni, in glej, Mihael, eden prvih knezov, mi je prišel na pomoč, in zmagal sem tam pri kraljih perzijskih.

14

In prišel sem, da ti dodelim uma za to, kar se bo godilo ljudstvu tvojemu poslednje dni; kajti prikazen velja še za mnoge dni.

15

In ko mi je govoril s temi besedami, sem pobesil lice k zemlji in sem onemel.

16

In glej, nekdo, podoben sinom človeškim, se dotakne ustnic mojih; tedaj odprem usta in govorim in rečem tistemu, ki je stal pred menoj: Gospod moj, zavoljo te prikazni so me prevzele bolečine in nič moči mi ni ostalo.

17

Kajti kako more tega mojega gospoda hlapec govoriti s tem mojim gospodom? In odsedaj ni nič več moči v meni in sape mi ni ostalo.

18

Tedaj se me zopet dotakne nekdo, ki je bil videti kakor človek, in me pokrepča.

19

In veli: Ne boj se, mož dragi in ljubljeni! mir tebi, bodi močan, bodi, pravim, močan! In ko mi je govoril, sem bil pokrepčan in sem dejal: Govóri, gospod moj, kajti pokrepčal si me.

20

Tedaj mi reče: Veš li, zakaj sem prišel k tebi? In sedaj se vrnem, da se bom bojeval s knezom Perzije; a brž ko izidem, pride knez grškega kraljestva.Vendar ti hočem povedati, kaj je zapisano v knjigi resnice. In ni nikogar, ki bi mi bil na strani zoper one razen Mihaela, kneza vašega.

21

Vendar ti hočem povedati, kaj je zapisano v knjigi resnice. In ni nikogar, ki bi mi bil na strani zoper one razen Mihaela, kneza vašega.