Ezekiel 29

1

V desetem letu, dvanajsti dan desetega meseca, mi je prišla beseda GOSPODOVA, govoreč:

2

Sin človečji, obrni obličje proti Faraonu, kralju v Egiptu, in prorokuj zoper njega in zoper ves Egipt,

3

govori in reci: Tako pravi Gospod Jehova: Glej, jaz sem zoper tebe, Faraon, kralj egiptovski, veliki zmaj, ki ležiš sredi svojih rek, ki si rekel: Moja reka je moja in jaz sem jo sebi naredil.

4

A denem ti trnek v čeljusti in storim, da se prilepijo ribe tvojih rek tebi na luskine, in izvlečem te gori iz rek tvojih z vsemi ribami tvojih rek vred, ki se tvojih luskin drže.

5

In vržem te v puščavo, tebe in vse ribe tvojih rek; na planem polju padeš; ne pobero te, ne spravijo te: zverinam zemlje in pticam nebeškim sem te dal za jed.

6

In zvedeli bodo vsi prebivalci Egipta, da sem jaz GOSPOD, zato ker so bili trstovec hiši Izraelovi.

7

Kadar so te z roko prijeli, si se zlomil in jim predrl vse rame; kadar so se pa nate oprli, si se prelomil in storil, da jim je omahovalo vse ledje.

8

Zatorej pravi tako Gospod Jehova: Glej, pripeljem meč nadte ter iztrebim ljudi in živino iz tebe,

9

in dežela Egiptovska bode v puščavo in samoto. In spoznajo, da sem jaz GOSPOD. Ker Faraon govori: Reka je moja in jaz sem jo naredil,

10

zato, glej, sem jaz zoper tebe in zoper reke tvoje, in naredim deželo Egiptovsko v suhe, puste pustinje, od Migdola do Siene, prav do meje Etiopije.

11

Ne bo hodila skozi njo ne človeška, ne živalska noga, in ne bodo v njem prebivali štirideset let.

12

In naredim deželo Egiptovsko v puščavo sredi opustošenih dežel in mesta njegova bodo puščava med pustimi mesti štirideset let; in razkropim Egipčane med narode ter jih razženem pa deželah.

13

Ali tako pravi Gospod Jehova: Ob koncu štiridesetih let zberem Egipčane izmed narodov, med katere so bili razkropljeni,

14

in pripeljem nazaj ujetništvo egiptovsko in jih privedem v deželo Patros, v deželo njih rojstva, in tam bodo neznatno kraljestvo.

15

In bode nižje nego druga kraljestva in ne bo se več poviševalo nad narodi; in zmanjšam jih, da ne bodo več gospodovali narodom.

16

In ne bode več hiši Izraelcev v upanje, ki jih spominja njih krivice, da so se k njemu obračali. In spoznajo, da sem jaz Gospod Jehova.

17

In zgodilo se je v sedemindvajsetem letu, prvi dan prvega meseca, da mi pride beseda GOSPODOVA, govoreč:

18

Sin človečji! Nebukadnezar, kralj babilonski, je naložil svoji vojski trdo službo zoper Tir. Vsaka glava je oplešena in vsaka rama je oguljena; od Tira pa ni bilo nobenega plačila njemu in vojski njegovi za službo, ki jo je storil zoper njega.

19

Zatorej pravi tako Gospod Jehova: Glej, jaz dam Nebukadnezarju, kralju babilonskemu, deželo Egiptovsko, da odnese bogastvo njeno ter jo oropa in opleni, in to bode plačilo vojski njegovi.

20

V povračilo, za katero je delal, sem mu dal deželo Egiptovsko, ker so delali zame, govori Gospod Jehova.Tisti dan storim, da zraste hiši Izraelovi rog, in tebi odprem usta sredi njih; in spoznajo, da sem jaz Gospod.

21

Tisti dan storim, da zraste hiši Izraelovi rog, in tebi odprem usta sredi njih; in spoznajo, da sem jaz Gospod.