Ezekiel 26

1

V enajstem letu, prvi dan meseca, mi je prišla beseda GOSPODOVA, govoreč:

2

Sin človečji, zato ker pravi Tir o Jeruzalemu: Ahá! strt je, ki je bil vrata narodom; k meni se je obrnil; napolnjen bodem, ker je on opustošen,

3

zato pravi tako Gospod Jehova: Glej, jaz sem zoper tebe, Tir, in storim, da se vzdignejo mnogi narodi zoper tebe, kakor morje zaganja valove.

4

In razvalé zidove Tira in podero stolpe njegove; in prst njegovo postržem ž njega in ga naredim v golo skalo.

5

Postane prostor sredi morja, na katerem bodo razprostirali mreže. Kajti jaz sem to rekel, govori Gospod Jehova. In bode v plen narodom.

6

In hčere njegove [T. j. njemu podložna mesta.], ki so na poljani, bodo umorjene z mečem. In spoznajo, da sem jaz GOSPOD.

7

Zakaj tako pravi Gospod Jehova: Glej, privedem nad Tir Nebukadnezarja, kralja babilonskega, kralja kraljev, od severa, s konji in z vozmi in s konjiki, in veliko množico ljudstva.

8

On umori z mečem hčere tvoje na poljani in postavi obležne stolpe zoper tebe in okrog tebe nanosi nasip in ščite povzdigne zoper tebe.

9

In nameri metalnice svoje proti zidovom tvojim in s svojimi kladivi podre stolpe tvoje.

10

Konj njegovih bode toliko, da te njih prah pokrije; vsled ropota jezdecev in koles in voz njegovih se bodo tresli zidovi tvoji, kadar pojde skozi vrata tvoja, kakor vhajajo v mesto, v katero so naredili predor.

11

S kopiti konj svojih potepta vse ulice tvoje, ljudstvo tvoje pomori z mečem, in stebri moči tvoje se zvrnejo na tla.

12

In bogastvo tvoje pobero kot rop in kupčijsko blago tvoje jim bode v plen; in porušijo zidove tvoje in krasne hiše tvoje razdenejo; in tvoje kamenje in lesovje tvoje in prah tvoj pomečejo v vodo.

13

In storim, da umolkne glas pesmi tvojih in brenk citer tvojih se ne bo slišal več.

14

In naredim te v golo skalo; prostor bodeš, kjer bodo razprostirali mreže; ne boš sezidan več. Zakaj jaz, GOSPOD, sem to rekel, govori Gospod Jehova.

15

Tako pravi Gospod Jehova Tiru: Ali se ne bodo tresli otoki od hrupa padca tvojega, ko bodo ranjenci zdihovali, ko se bo morilo sredi tebe?

16

Tedaj stopijo vsi pomorski knezi s prestolov svojih in odlože plašče in slečejo pisana oblačila. Obleka jim bo trepet, na tleh sedeč, bodo vztrepetali vsak trenotek in strmeli ob tebi.

17

In napravijo žalovanje zate in ti poreko: Kako si poginilo, sloveče mesto, ki so v tebi prebivali pomorščaki! ki je bilo močno na morju, ono in njegovi prebivalci, ki je strahovalo vse, ki so v njem prebivali.

18

Tedaj se bodo tresli otoki v dan padca tvojega, da, otoki daleč na morju bodo prestrašeni ob tvojem koncu.

19

Zakaj tako pravi Gospod Jehova: Ko te naredim v mesto opustošeno, enako mestom, ki v njih ne stanujejo več, ko pripeljem nadte povodenj in te pokrijejo velike vode,

20

tedaj te pahnem doli k njim, ki gredo v jamo, k ljudstvu starodavnemu, in storim, da boš prebival v spodnjih krajih zemlje, v razvalinah od starodavnega, ž njimi vred, ki so šli v jamo, da ti ne ostane prebivalcev; a slavo postavim v deželi živečih.V strahoto te naredim, in ne bode te več; in iskali te bodo, a ne najdejo te nikdar več, govori Gospod Jehova.

21

V strahoto te naredim, in ne bode te več; in iskali te bodo, a ne najdejo te nikdar več, govori Gospod Jehova.