Ezekiel 19

1

Ti pa zapoj žalostinko nad knezi Izraelovimi

2

in reci: Kaj je bila mati tvoja? Levinja; med levi je ležala, sredi levičev je redila mladino svojo.

3

In vzredila je enega mladičev svojih, ta je postal mlad lev in se je navadil plen loviti, požiral je ljudi.

4

In slišali so o njem narodi; ujet je bil v njih jami in peljali so ga z obroči v nosnicah v deželo Egiptovsko.

5

In ko je videla, da zaman čaka, da je izginila nada njena, vzame drugega mladičev svojih in stori iz njega mladega leva.

6

Ta je hodil med levi in postal mlad lev in se je navadil plen loviti, požiral je ljudi.

7

In podiral je njih palače in pustošil njih mesta; in opustošena je bila dežela in kar je bilo v njej od glasu njegovega rjovenja.

8

Tedaj so se postavili zoper njega narodi iz sosednjih pokrajin in so razpeli mrežo nad njim, v njih jami je bil ujet.

9

In dejali so ga z obroči v nosnicah v kletko ter ga pripeljali h kralju babilonskemu; spravili so ga v trdnjavo, da bi se ne slišal več glas njegov na gorah Izraelovih.

10

Mati tvoja je bila kakor vinska trta, kakor ti pri vodi zasajena; rodovitna je bila in bogata z mladikami, ker je rasla ob obilih vodah.

11

In je zaredila močne veje, pripravne za palice vladarjem, in nje rast se je visoko vzpenjala med košatimi mladicami, in daleč jo je bilo videti zaradi visokosti njene, zaradi mnogih mladik njenih.

12

A izruvana je bila v togoti, na tla vržena, in vzhodni veter je posušil njen sad: močne veje njene so se zlomile in usahnile, ogenj jih je požgal.

13

In sedaj je zasajena v puščavi, v suhi in žejni zemlji.In ogenj je švignil iz mladičja njenih vej in požrl nje sad, da ni na njej nobene močne veje, pripravne za palico vladarjem. To je žalostinka in bodi za žalostinko.

14

In ogenj je švignil iz mladičja njenih vej in požrl nje sad, da ni na njej nobene močne veje, pripravne za palico vladarjem. To je žalostinka in bodi za žalostinko.