Žalostinke 3

1

Jaz sem tisti mož, ki okuša bridkost po šibi togote njegove.

2

Mene vodi in goni po temi, ne pa po svetlobi.

3

Samo meni nasprotujoč, obrača proti meni roko svojo ves dan.

4

Storil je, da se je postaralo meso moje in koža moja, kosti moje je potrl.

5

Zidal je zoper mene in me obdal s strupeno grenkobo in nadlogo.

6

Velel mi je bivati v temnih krajih, kakor tisti, ki so mrtvi za vselej.

7

Ogradil me je, da ne morem uiti, dejal me je v težko železje.

8

Ko tudi kličem in vpijem, ne pusti k sebi prošnje moje.

9

Pota moja je zagradil z rezanim kamenjem, steze mi je izprevrgel.

10

Kakor prežeč medved mi je, kakor lev v zasedi.

11

Pota moja je napravil tavajoča in me je raztrgal, me opustošil.

12

Napel je lok svoj in me je postavil pšici svoji za cilj.

13

V ledice moje je izpustil tula svojega strelice.

14

V smeh sem vsemu ljudstvu svojemu, njih pesmica ves dan.

15

Nasitil me je z najhujšo bridkostjo, upijanil me je s pelinom.

16

In s kamenjem mi je zdrobil zobe, povalil me je v pepel.

17

In vržena je daleč od miru duša moja, pozabil sem, kar je sreča.

18

In rekel sem: Izginila je moč moja in moje upanje v GOSPODA.

19

Spomni se edinščine moje in tavanja mojega, pelina in grenkega strupa!

20

Spominja se tega vedno duša moja in je potrta v meni.

21

To si hočem vtisniti v srce, zato bom upal:

22

Prevelika dobrotljivost GOSPODOVA je, da nismo docela pokončani, ker nima konca usmiljenje njegovo,

23

novo je vsako jutro; preobila je zvestoba tvoja.

24

Delež moj je GOSPOD, govori duša moja, zato bom upal vanj.

25

Dober je GOSPOD njim, ki ga čakajo, duši, ki ga išče.

26

Dobro je možu, da upa in tiho čaka rešitve GOSPODOVE.

27

Dobro je možu, da je nosil jarem v mladosti svoji.

28

Samoten naj sedi in molči, ker mu ga je naložil Gospod.

29

V prah naj položi usta: morda je še upanje.

30

Njemu, ki ga bije, naj pomoli lice svoje; nasiti se naj s sramoto.

31

Kajti Gospod ne zameta vekomaj;

32

marveč, ko je užalostil, se tudi usmili po obilosti dobrot svojih.

33

Nikakor ne muči iz srca, ne žali otrok človeških.

34

Če kdo gazi vse zvezane na zemlji,

35

če zavija pravico možu pred obličjem Najvišjega,

36

če prekanja človeka v pravdi njegovi: ne bo li Gospod pazil na to?

37

Kdo je, ki je velel, in se je zgodilo, če ni tega zapovedal Gospod?

38

Ali ne prihaja iz ust Najvišjega hudo in dobro?

39

Kaj bi tožil človek, dokler živi? Vsakdo naj toži zaradi svojih grehov!

40

Preiskujmo ter izsledujmo pota svoja in vrnimo se do GOSPODA!

41

Povzdignimo dušo svojo z rokami vred k Bogu mogočnemu v nebesih!

42

Mi, mi smo se pregrešili in se uprli; ti nisi odpustil.

43

Ogrnil si se z jezo in preganjal nas, moril si brez milosti.

44

Z oblakom si se ogrnil, da ne predere molitev.

45

Za nesnago in izmeček si nas postavil sredi ljudstev.

46

Vsi sovražniki naši so usta svoja razširili zoper nas.

47

Groza in jama sta blizu nas, razdejanje in poguba.

48

Potoke vodá toči oko moje zavoljo pogube hčere mojega ljudstva.

49

Oko moje se solzi in ne neha, ni nobenega prestanka,

50

dokler se GOSPOD iz nebes ne ozre in ne vidi.

51

Oko moje mi žali srce zavoljo vseh hčer mesta mojega.

52

Lovili so me hudo kakor ptičico, kateri me sovražijo brez vzroka.

53

V jamo so pehnili življenje moje, da me uničijo, in kamenje so lučali v me.

54

Vode so mi kipele čez glavo, dejal sem: Pokončan sem!

55

Klical sem ime tvoje, o GOSPOD, iz jame pregloboke.

56

Glas moj si čul; ne skrivaj ušesa svojega zdihovanju mojemu, vpitju mojemu.

57

Približal si se tisti dan, ko sem klical; rekel si: Ne boj se!

58

Sodil si, Gospod, pravdo duše moje, odrešil si življenje moje.

59

Videl si, o GOSPOD, krivico, ki se mi godi; razsodi pravdo mojo!

60

Videl si vse njih maščevanje in vse njih naklepe zoper mene.

61

Slišal si njih zasramovanje, o GOSPOD, in vse njih namere zoper mene,

62

govorjenje tistih, ki so vstali nadme, in njih izmišljevanje zoper mene ves dan.

63

Glej jih, ko sede in ko vstajajo, da jim sem za pesmico!

64

Plačaj jim povračilo, GOSPOD, po njih rok delu.

65

Daj jim zaslepljenost srca, prokletje tvoje pridi nadnje!Preganjaj jih v jezi in zatri jih izpod nebes GOSPODOVIH!

66

Preganjaj jih v jezi in zatri jih izpod nebes GOSPODOVIH!