Jeremija 3

1

Rekel je Gospod: Ako bi kdo odslovil ženo svojo in ona bi šla od njega in se omožila z drugim, ali bi se povrnil zopet k njej? Ali bi se s tem silno ne oskrunila tista dežela? Ti pa, čeprav si nečistovala z mnogimi prijatelji, se vendar povrni k meni! govori GOSPOD.

2

Povzdigni oči tja na gole višine in glej: Kje nisi bila oskrunjena? Poleg potov si jim sedela kakor Arabec v puščavi, in omadeževala si deželo z nečistovanjem svojim in s svojo hudobnostjo.

3

Zaradi tega se je zadrževalo deževje in ni bilo poznega dežja; toda ti si imela čelo kurbje in nisi hotela zardeti.

4

Ne boš li vsaj od tega časa me klicala: Oče moj, voditelj mladosti moje si ti!

5

Ali hoče jezo hraniti vekomaj, jo li bo hranil brez konca? Glej, tako govoriš, pa delaš hudo in se ne daš braniti.

6

Rekel mi je še GOSPOD v dnevih kralja Josija: Ali si videl, kaj je storila odpadnica Izrael? Šla je na vsako visoko goro in pod vsako zeleno drevo, in ondi je nečistovala.

7

In rekel sem: Ko je storila vse to, se povrne k meni. A ni se povrnila. In to je videla nezvesta sestra njena Juda.

8

In videl sem: čeprav sem odslovil odpadnico Izrael, ker je prešeštvovala, in ji dal ločitno pismo, vendar se ni bala nezvesta sestra njena Juda, ampak šla je in nečistovala tudi ona.

9

In tako je prišlo, da je od glasu nečistovanja svojega oskrunila deželo; in prešeštvovala je s kamenom in lesom.

10

In vendar po vsem tem se ni povrnila k meni nezvesta njena sestra Juda iz vsega srca svojega, ampak samo lažnivo, govori GOSPOD.

11

In rekel mi je GOSPOD: Odpadnica Izrael se je pravičnejša izkazala nego nezvesta Juda.

12

Pojdi oznanjat te besede proti severu, govoreč: Vrni se, odpadnica Izrael, govori GOSPOD; ne bom vas jezno gledal, kajti dobrotljiv sem, govori GOSPOD, ne držim jeze vekomaj.

13

Samo spoznaj krivico svojo, da si odpadla od GOSPODA, Boga svojega, in na vse strani si tekala k tujcem pod vsako zeleno drevo, in glasu mojega niste poslušali, govori GOSPOD.

14

Povrnite se, sinovi verolomni, pravi GOSPOD, kajti jaz sem vam soprog; in sprejmem vas, po enega iz mest in po dva iz rodbin, in vas pripeljem na Sion.

15

In dam vam pastirjev po svojem srcu, in pasli vas bodo z vednostjo in razumnostjo.

16

In zgodi se, ko se boste množili in bodete rodovitni v tej deželi v tistih časih, govori GOSPOD, ne bodo več pravili: „Skrinja zaveze GOSPODOVE“, in ne pride jim na misel, ne bodo se je spominjali, ne je obiskovali, tudi je ne bodo več napravljali.

17

Tisti čas bodo Jeruzalem imenovali prestol GOSPODOV, in tja se bodo zbirali vsi poganski narodi zaradi imena GOSPODOVEGA v Jeruzalemu; in ne bodo več hodili po trmi hudobnega srca svojega.

18

V tistih dnevih pojde hiša Judova s hišo Izraelovo; skupaj prideta iz dežele severne v deželo, ki sem jo v dediščino dal očetom vašim.

19

Jaz pa sem rekel: Kako te hočem postaviti med sinove in ti dati deželo zaželjeno, dediščino, ki je najlepša lepota narodov! In dejal sem: Kličite me: Oče moj! in hodeč za menoj, ne krenete od mene.

20

Res, kakor ženska nezvesto zapušča prijatelja svojega, tako ste nezvesto ravnali proti meni, o hiša Izraelova, govori GOSPOD.

21

Glas se čuje po golih višinah, jok in moledovanje sinov Izraelovih, zato ker so spačili svojo pot, pozabili GOSPODA, Boga svojega.

22

Povrnite se, sinovi verolomni, poravnal bom nezvestobe vaše. „Glej, prihajamo k tebi, ker ti si GOSPOD, naš Bog.

23

Res, le v prevaro je pomoč, ki je čakamo s hribov, hrup množice na gorah; gotovo v GOSPODU, Bogu našem je rešenje Izraelovo!

24

Kajti tista sramota požira trud očetov naših od naše mladosti, njih drobnico in goveda, njih sinove in hčere.Ležati nam je v sramoti svoji in nečast naša nas pokriva, zakaj grešili smo zoper GOSPODA, Boga svojega, mi in očetje naši, od svoje mladosti prav do današnjega dne; in poslušali nismo glasu GOSPODA, Boga našega.“

25

Ležati nam je v sramoti svoji in nečast naša nas pokriva, zakaj grešili smo zoper GOSPODA, Boga svojega, mi in očetje naši, od svoje mladosti prav do današnjega dne; in poslušali nismo glasu GOSPODA, Boga našega.“