Jeremija 27

1

V začetku kraljestva Jojakima, sina Josijevega, kralja na Judovem, je prišla ta beseda Jeremiju od GOSPODA, govoreč:

2

Tako mi je rekel GOSPOD: Napravi si spone in jarme ter si jih deni na vrat.

3

Nato jih pošlji kralju Edomcev in kralju Moabcev in kralju sinov Amonovih in kralju v Tiru in kralju v Sidonu po poslancih, ki pridejo v Jeruzalem k Zedekiju, kralju Judovemu;

4

in véli jim, da naj sporoče svojim gospodom: Tako pavi GOSPOD nad vojskami, Bog Izraelov: Povejte gospodom svojim tole:

5

Jaz sem naredil zemljo, ljudi in živali, ki so na površju zemeljskem, s svojo veliko krepkostjo in z iztegnjeno ramo svojo; zato jo dajem, komur se mi prav vidi.

6

In zdaj sem dal jaz vse dežele v roko Nebukadnezarju, kralju babilonskemu, hlapcu svojemu, in tudi zveri poljske sem mu dal, da naj mu služijo.

7

In služili mu bodo vsi narodi in sinu in vnuku njegovemu, dokler ne pride tudi njegovi deželi čas, ko ga v sužnost spravijo mnogi narodi in veliki kralji.

8

Narod pa in kraljestvo, ki ne bo hotelo služiti Nebukadnezarju, kralju babilonskemu, in ne ukloni vratu svojega v jarem kralja babilonskega, tisti narod, govori GOSPOD, bom kaznoval z mečem in lakoto in kugo, dokler jih ne pokončam z roko njegovo.

9

Vi torej ne poslušajte prorokov in vedežev svojih in sanj svojih in zvezdogledov in čarovnikov svojih, ki vam govore in pravijo: Ne boste služili kralju babilonskemu.

10

Kajti laž vam oni prorokujejo, da bi vas spravili daleč od dežele vaše in da vas bom pregnal, da poginete.

11

Narod pa, ki ukloni vrat svoj v jarem kralja babilonskega in mu bo služil, pustim v njegovi deželi, govori GOSPOD, da naj jo obdeluje in prebiva v njej.

12

In govoril sem Zedekiju, kralju Judovemu, po vseh teh besedah, rekoč: Vteknite vratove svoje v jarem kralja babilonskega ter služite njemu in ljudstvu njegovemu, in ohranite si življenje.

13

Zakaj hočete umirati ti in ljudstvo tvoje od meča, lakote in kuge, kakor je govoril GOSPOD o narodu, ki ne bo podložen kralju babilonskemu?

14

Ne poslušajte torej besed tistih prorokov, ki vam govore in pravijo: Ne boste služili kralju babilonskemu; kajti laž vam oni prorokujejo.

15

Zakaj nisem jih poslal, govori GOSPOD, ampak sami prorokujejo v mojem imenu krivo, da vas bom pregnal in da bi poginili vi in proroki, ki vam prorokujejo.

16

Tudi duhovnikom in vsemu temu ljudstvu sem govoril, rekoč: Tako pravi GOSPOD: Ne poslušajte besed prorokov svojih, ki vam prorokujejo in pravijo: Glejte, posode hiše GOSPODOVE se skoraj pripeljejo nazaj iz Babilona; kajti laž vam prorokujejo.

17

Ne poslušajte jih; služite kralju babilonskemu, da boste živeli! čemu naj pride v razvalino to mesto?

18

Če pa so res proroki in če je beseda GOSPODOVA ž njimi, naj vendar stopijo pred GOSPODA nad vojskami, proseč, da ne pridejo v Babilon posode, ki so ostale v hiši GOSPODOVI in v hiši kralja Judovega in v Jeruzalemu.

19

Kajti tako pravi GOSPOD nad vojskami o templjevih stebrih in o morju in o stojalih in o drugem posodju, kar ga je ostalo v tem mestu,

20

ki ga ni vzel Nebukadnezar, kralj babilonski, ko je odpeljaval Jekonija, sinu Jojakimovega, kralja Judovega, iz Jeruzalema v Babilon in vse plemenitnike z Judovega in iz Jeruzalema;

21

da, tako pravi GOSPOD nad vojskami, Bog Izraelov, o tistem posodju, ki je ostalo v hiši GOSPODOVI in v hiši kralja Judovega in v Jeruzalemu:V Babilon se odnese in tam ostane do dne, ko se ozrem po njih govori GOSPOD; tedaj storim, da pojdejo gori in jih nazaj pripeljem v ta kraj.

22

V Babilon se odnese in tam ostane do dne, ko se ozrem po njih govori GOSPOD; tedaj storim, da pojdejo gori in jih nazaj pripeljem v ta kraj.