Jeremija 19

1

Tako pravi Gospod: Pojdi kupit lončen vrč od lončarja ter vzemi s seboj starejšin ljudstva in starejšin duhovnikov;

2

in pojdi ven iz mesta v dolino sinú Hinomovega, ki je pred vhodom Čepinjskih vrat, ter oznanjaj tam besede, ki ti jih bom rekel,

3

in reci: Poslušajte besedo GOSPODOVO, kralji Judovi in prebivalci jeruzalemski! Tako pravi GOSPOD nad vojskami, Bog Izraelov: Glej, jaz pripeljem nesrečo nad ta kraj; kdorkoli jo bo slišal, mu bo zvenelo po ušesih.

4

Zato ker so me zapustili in so tuj storili ta kraj, ker so na njem kadili tujim bogovom, ki jih niso poznali ne oni, ne njih očetje in kralji Judovi, in so napolnili ta kraj s krvjo nedolžnih;

5

in so sezidali višave Baalu, da bi z ognjem žgali otroke svoje v žgalne daritve Baalu, česar nisem bil zapovedal in ne govoril in kar mi ni prišlo na misel:

6

zato, glej, pridejo dnevi, govori GOSPOD, ko se ta kraj ne bo več imenoval Tofet ali dolina sinú Hinomovega, ampak Dolina moritve.

7

In prazen naredim sklep Judov in Jeruzalemov na tem kraju in storim, da se zgrudijo od meča pred sovražniki svojimi in pod pestjo njih, ki jim strežejo po življenju; in njih trupla dam za jed pticam nebeškim in zverem zemeljskim.

8

In to mesto postavim za stvar strmenju in zasmehovanju; kdorkoli pojde mimo njega, bo strmel in žvižgal zavoljo vseh šib njegovih.

9

In storim, da bodo jedli meso sinov svojih in hčer svojih meso, in vsak bo jedel prijatelja svojega meso, v obleganju in stiski, s katero jih bodo stiskali njih sovražniki in oni, ki jim strežejo po življenju.

10

Nato stareš tisti vrč pred očmi mož, ki pojdejo s teboj,

11

in jim porečeš: Tako pravi GOSPOD nad vojskami: Tako starem to ljudstvo in to mesto, kakor kdor stare lončarjevo posodo, ki se ne more več popraviti. In v Tofetu se bodo pokopavali, ker ne bode nobenega drugega kraja za pokopavanje.

12

Tako storim temu kraju in njegovim prebivalcem, govori GOSPOD, in to mesto naredim podobno Tofetu.

13

In hiše jeruzalemske in hiše kraljev Judovih bodo kakor kraj Tofetov vse nesnažne: vse tiste hiše, na katerih strehah so kadili vsej vojski nebes in pitne daritve darovali tujim bogovom.

14

Nato se vrne Jeremija iz Tofeta, kamor ga je bil poslal GOSPOD prorokovat, in stopi v vežo hišo GOSPODOVE ter reče vsemu ljudstvu:Tako pravi GOSPOD nad vojskami, Bog Izraelov: Glej, jaz pripeljem zoper to mesto in zoper vsa mesta njegova vso tisto nesrečo, ki sem jo izgovoril zoper njega, ker so postali trdovratni, da niso poslušali mojih besed.

15

Tako pravi GOSPOD nad vojskami, Bog Izraelov: Glej, jaz pripeljem zoper to mesto in zoper vsa mesta njegova vso tisto nesrečo, ki sem jo izgovoril zoper njega, ker so postali trdovratni, da niso poslušali mojih besed.