Izaija 47

1

Stopi doli in sedi v prah, o devica, hči babilonska! Sedi na tla, brez prestola, hči Kaldejcev! kajti ne boš se več imenovala nežna in mehkužna.

2

Vzemi mlinske kamene in melji moko; odgrni zastor svoj, vzdigni vlečke, odkrij stegno, gazi skozi reke.

3

Odkrije se nagota tvoja, videla se bo tudi sramota tvoja. Maščeval se bom in ne prizanesem nobenemu človeku. –

4

Naš odrešenik, GOSPOD nad vojskami je ime njegovo, Svetnik Izraelov. –

5

Sédi molčé in pojdi v temo, hči Kaldejcev! zakaj ne boš se več imenovala Gospa kraljestev.

6

Razsrdil sem se bil zoper ljudstvo svoje, oskrunil sem dediščino svojo in dal sem jih tebi v pest: nisi jim izkazala nobene milosti, celó starcu si nakladala težki jarem svoj silno.

7

In rekla si: Večno bodem gospa! in tako nisi tega premislila v srcu, pomislila nisi konca temu.

8

Sedaj torej čuj to, razkošnica, ki brez skrbi sediš in praviš v srcu svojem: Jaz sem, in nobene več ni razen mene; ne bom sedela vdova in okusila ne bom brezotročnosti!

9

Ali prigodi se ti oboje nagloma, v isti dan: brezotročnost in vdovstvo; docela te zadene oboje navzlic obilemu vražarstvu tvojemu, vkljub silno številnemu čaranju tvojemu.

10

Zakaj ti si se zanašala na hudobnost svojo, govorila si: Nihče me ne vidi. Modrost tvoja in vednost tvoja, ti sta te premotili; in govorila si v srcu svojem: Jaz sem, in nobene druge več razen mene!

11

Zatorej te zadene nesreča, ki je ne boš znala s čaranjem odpraviti, zgrne se nadte poguba, ki je ne boš mogla odvrniti, in zadene te nagloma pokončanje, ki ga še ne slutiš.

12

Postavi se, pravim, s čaranjem svojim in z množino svojega vražarstva, v katerem si se trudila od mladih nog svojih, če boš morda imela kaj uspeha, če morebiti koga prestrašiš!

13

Opešala si vsled tolikega posvetovanja svojega. Postavijo naj se torej razkladalci nebes, ogledovalci zvezd, ki oznanjajo na mesece, kar te bo zadelo, in naj te rešijo!

14

Glej, kakor strnišče so, ogenj jih požge, ne rešijo se sami plamena; ne ostane od njih žerjavice, da bi se človek grel, ne ognja, da bi mu sedel nasproti.Tako ti bodo oni, za katere si se trudila, s katerimi si kupčevala od mladosti svoje: vsak bo blodil na svojo stran, nihče te ne reši.

15

Tako ti bodo oni, za katere si se trudila, s katerimi si kupčevala od mladosti svoje: vsak bo blodil na svojo stran, nihče te ne reši.