Pregovori 8

1

Ali ne kliče modrost in razumnost ne zaganja svojega glasu?

2

Na vrhu višav pri cesti, na razpotjih stoji,

3

na strani vrat, ob izhodu mesta, pri vhodu v duri vpije, govoreč:

4

Vas, možje, kličem in glas moj je do sinov človeških.

5

Umejte, o preprosti, previdnost, in neumni, srce vam bodi razumno!

6

Čujte, ker vzvišene reči bom govorila, usta svoja odprem, da oznanim, kar je prav.

7

Kajti resnico govoré usta moja in gnusoba je ustnam mojim krivica.

8

Pravične so vse besede mojih ust, nič ni skrivljenega ali spačenega v njih.

9

Jasne so vse razumnemu in ravne njim, ki pridobivajo umnost.

10

Sprejmite nauk moj in ne srebra in znanje rajši nego izbrano zlato.

11

Zakaj boljša je modrost od biserov, in vse, kar si more kdo želeti, se ne more enačiti ž njo.

12

Jaz, modrost, prebivam s previdnostjo in imam pri sebi spoznanje dobrih sklepov.

13

Strah GOSPODOV je sovražiti hudo; napuh in prevzetnost in hudobno pot in usta, spačenostim vdana, jaz sovražim.

14

Moj je svét in zdrava pamet, jaz sem razumnost, moja je moč.

15

Po meni kraljujejo kralji in vladarji določajo pravo.

16

Po meni vladajo knezi in plemenitniki in vsi sodniki zemlje.

17

Ljubim tiste, ki mene ljubijo, in kateri me zgodaj iščejo, me najdejo.

18

Bogastvo in čast sta pri meni, blago stanovitno in pravičnost.

19

Boljši je sad moj nego zlato, prečisto zlato, in kar donašam, je boljše nego izbrano srebro.

20

Po poti pravičnosti hodim, posredi stezá postavnosti,

21

da dam onim, ki me ljubijo, stalno blago v dediščino in napolnim njih zakladnice.

22

GOSPOD me je imel v začetku poti svoje, pred vsemi deli svojimi, od nekdaj.

23

Od vekomaj sem postavljena, od začetka, pred početkom zemlje.

24

Ko še ni bilo brezen nobenih, sem bila rojena, ko še ni bilo nobenih studencev, polnih vodá;

25

ko se niso še bile pogreznile gore na zemljo, preden so bili griči, sem bila rojena;

26

še ni bil ustvaril zemlje ali polja, ne začetka prahu vesoljne zemlje.

27

Ko je pripravljal nebesa, bila sem tam, ko je odmerjal krog na brezna površju,

28

ko je zgoraj utrjal nebesni oblok, ko so izbruhnili brezna studenci,

29

ko je morju postavljal meje, da vode ne prestopijo njegovega ukaza, ko je stavil zemlji podlago:

30

tedaj sem bila pri njem kot delovodja in veselje njegovo vsak dan, igrala sem pred njim vsak čas,

31

igrala sem si na naseljeni zemlji njegovi, in veselje mi je bilo bivati pri otrocih človeških.

32

Zdaj torej, sinovi, poslušajte me; ker blagor njim, ki se držé potov mojih!

33

Čujte pouk in bodite modri, in ne odklanjajte ga.

34

Blagor človeku, ki me posluša, ki čuje pri vratih mojih vsak dan, ki pazi na podboje duri mojih!

35

Kajti kdor zadobi mene, zadobi življenje in prejme milost od GOSPODA.Kdor pa greši zoper mene, dela silo duši svoji; vsi, ki me sovražijo, ljubijo smrt.

36

Kdor pa greši zoper mene, dela silo duši svoji; vsi, ki me sovražijo, ljubijo smrt.