Pregovori 6

1

Sin moj, če si postal porok bližnjemu svojemu, če si s podano roko obljubil za tujca:

2

zadrgnil si se z besedami svojih ust, ujet si z besedami svojih ust.

3

Stóri tisto skoraj, sin moj, in reši se, ker si prišel bližnjemu svojemu v roko; pojdi, spusti se na kolena in s prošnjami nadleguj bližnjega svojega!

4

Ne dovoli spanja svojim očem, ne dremanja trepalnicam svojim;

5

reši se kakor gazela iz roke lovčeve in kakor ptica iz ptičarjeve pesti.

6

Pojdi k mravlji, o lenuh, oglej si pota njena in uči se modrosti:

7

nima vodnika, nadzornika ali zapovednika,

8

vendar pripravlja poleti hrano svojo, ob žetvi znaša, kar bo uživala.

9

Doklej boš polegal, lenuh? kdaj vstaneš iz spanja svojega?

10

Malo boš pospančkal, malo podremal, malo sklenil roke in poležal:

11

v tem ti pride uboštvo kakor uren popotnik in nuja nadte kakor oboroženec.

12

Belijalov človek, krivičen mož je, kdor hodi s spačenimi usti,

13

mežika z očmi, beseduje z nogami, pomiguje s prsti.

14

Vsakršna spačenost tiči v srcu njegovem, zlo snuje sleherni čas, prepire napravlja.

15

Zatorej pride nagloma nesreča njegova, v hipu se razbije in ne bo ozdravljenja.

16

Šestero je reči, ki jih sovraži GOSPOD, in sedmero se jih studi duši njegovi:

17

oči visoke, jezik lažnjiv in roke, prelivajoče nedolžno kri,

18

srce, ki snuje hudobne naklepe, noge, urno tekoče v hudo,

19

kriva priča, ki raznaša laži, in kdor prepire seje med brati.

20

Hrani, sin moj, zapoved očeta svojega in ne zametuj nauka matere svoje;

21

privezuj ju na srce svoje vedno, pripenjaj ju na grlo svoje!

22

Kamor koli pojdeš, te bosta spremljala, ko boš ležal, bosta pazila nate, in ko se zbudiš, se pogovarjala s teboj.

23

Kajti zapoved je svetilnica in nauk je luč; in poučna svarila so pot življenja,

24

da te obvarujejo ženske hudobne, prilizovanja jezika tujke.

25

Ne poželi si lepote njene v srcu in s trepalnicami svojimi naj te ne ujame.

26

Kajti zaradi nečiste ženske se izgubi kruhek in prešeštnica lovi dušo dragoceno.

27

Ali vzame kdo ogenj v nedrje svoje, in oblačila se mu ne osmode?

28

Ali pa more kdo hoditi po žerjavici, da bi se mu noge ne obžgale?

29

Tako, kdor se shaja z bližnjega svojega ženo, kdorkoli se je dotakne, ne ostane brez kazni.

30

Ne zadene zaničevanje tatu, ako ukrade, da uteši poželenje svoje, ko je gladen;

31

vendar zasačen mora povrniti sedemkrat, dati mora vse blago hiše svoje.

32

A kdor prešeštvuje z ženo, norí; kdor se hoče pogubiti, naj to stori.

33

Šiba in nečast ga zadeneta, in sramota njegova se ne izbriše.

34

Ker ljubosumnost razvname srd moža, zato ne prizanese v dan maščevanja.Ne mara nobene odkupnine in ne sprejme, ponujaj še toliko darov.

35

Ne mara nobene odkupnine in ne sprejme, ponujaj še toliko darov.