Eksodus 8

1

Tedaj reče GOSPOD Mojzesu: Idi k Faraonu in mu reci: Tako pravi GOSPOD: Izpusti moje ljudstvo, da mi služi!

2

Če se boš pa branil ga izpustiti, glej, udarim vse pokrajine tvoje z žabami.

3

In v reki bo kar mrgolelo žab, in izlezle bodo in šle v hišo tvojo in v spalnico in na posteljo tvojo, in v hiše služabnikov tvojih in med ljudstvo tvoje in v peči tvoje in v nečke tvoje;

4

tudi na tebe kakor na tvoje ljudstvo in na vse služabnike tvoje bodo prilezle žabe.

5

In GOSPOD reče Mojzesu: Véli Aronu: Iztegni roko s palico svojo nad rekami, nad vodotoki in nad ribniki in stóri, da pridejo žabe nad deželo Egiptovsko.

6

In iztegne Aron roko svojo nad vodami Egipta, in žabe so prilezle na dan in pokrile deželo Egiptovsko.

7

In storili so pismouki enako s čarovništvom svojim, in izpeljali so žabe nad zemljo Egiptovsko.

8

Tedaj pokliče Faraon Mojzesa in Arona in reče: Prosite GOSPODA, da odpravi žabe od mene in ljudstva mojega, in odpustil bom ljudstvo, da daruje GOSPODU.

9

In Mojzes reče Faraonu: Čast ti bodi pred menoj, da določiš, za kateri čas naj prosim zate in za služabnike tvoje in za ljudstvo tvoje, da se zatró žabe pri tebi in po hišah tvojih, samo v reki naj ostanejo.

10

On pa reče: Za jutri. In Mojzes odgovori: Bodi po tvoji besedi, zato da spoznaš, da ni nikogar, kakor je GOSPOD, naš Bog.

11

In zapustijo žabe tebe in hiše tvoje in služabnike tvoje in ljudstvo tvoje, samo v reki ostanejo.

12

In odideta Mojzes in Aron izpred Faraona; Mojzes pa je vpil h GOSPODU zaradi žab, ki jih je bil poslal nad Faraona.

13

In storil je GOSPOD po besedi Mojzesovi, in poginile so žabe v hišah, v dvorih in na poljih.

14

In nagrabili so jih velike grmade, in smrdela je zemlja.

15

Ko je pa videl Faraon, da je prišla olajšava, je zakrknil svoje srce in ni ju poslušal kakor je bil govoril GOSPOD.

16

In GOSPOD reče Mojzesu: Véli Aronu: Iztegni palico svojo in udari prah zemlje, in postanejo iz njega komarji po vsej deželi Egiptovski.

17

In storila sta tako; Aron namreč iztegne roko s palico svojo in udari prah zemlje, in prišli so komarji na ljudi in na živino; iz vsega prahu zemlje so postali komarji po vsej deželi Egiptovski.

18

In pismouki so poskušali isto s čarovništvom svojim, da napravijo komarje, a niso mogli. In bili so komarji na ljudeh in na živini.

19

Pismouki so torej rekli Faraonu: Prst Božji je to! Ali Faraonovo srce se je otrdilo in ni ju slušal, kakor je bil govoril GOSPOD.

20

In GOSPOD reče Mojzesu: Vstani zjutraj zgodaj in stopi pred Faraona; glej, on pride ven k vodi, in mu reci: Tako pravi GOSPOD: Izpusti ljudstvo moje, da mi služi!

21

Sicer, če ne izpustiš ljudstva mojega, glej, pošljem nad tebe in nad služabnike tvoje in nad ljudstvo tvoje in v tvoje hiše pasje muhe; in hiše Egipčanov bodo polne pasjih muh, pa tudi zemlja, v kateri so.

22

In tisti dan izločim deželo Gosensko, ki v njej prebiva ljudstvo moje, da tam ne bode nič muh, zato da spoznaš, da sem jaz GOSPOD sredi zemlje.

23

In postavim znamenje rešitve med svojim ljudstvom in ljudstvom tvojim. Jutri se zgodi to znamenje.

24

In GOSPOD je storil tako; in prišla je množica pasjih muh v hišo Faraonovo in v hiše služabnikov njegovih in nad vso deželo Egiptovsko, in pasje muhe so pokvarile deželo.

25

Tedaj pokliče Faraon Mojzesa in Arona ter reče: Idite, darujte Bogu svojemu tu v deželi!

26

In Mojzes odgovori: Ni spodobno, da tako storimo: zakaj gnusobo Egipčanov bi darovali GOSPODU, Bogu svojemu; če pa darujemo gnusobo Egipčanov pred njih očmi, ali nas ne bodo kamenali?

27

Tri dni hoda pojdemo v puščavo, da darujemo GOSPODU, Bogu svojemu, kakor nam bo velel.

28

In Faraon reče: Pustim vas torej, da darujete GOSPODU, Bogu svojemu, v puščavi, samo ne hodíte predaleč. Molite zame!

29

Mojzes pa reče: Glej, grem izpred tebe in prosil bom GOSPODA; in jutri popuste pasje muhe Faraona in služabnike njegove in ljudstvo njegovo. Samo da nas Faraon nič več na vara, ne hoteč odpustiti ljudstva, da daruje GOSPODU.

30

In šel je Mojzes ven od Faraona ter prosil GOSPODA.

31

In GOSPOD je storil po besedi Mojzesovi, in odžene pasje muhe od Faraona, od služabnikov njegovih in od ljudstva njegovega: niti ena ni ostala.Ali Faraon je zakrknil srce svoje tudi takrat in ni izpustil ljudstva.

32

Ali Faraon je zakrknil srce svoje tudi takrat in ni izpustil ljudstva.