Eksodus 2

1

Odide pa mož iz hiše Levijeve in si vzame hčer Levijevo.

2

In žena spočne ter rodi sina, in ko vidi, da je lep, ga skriva tri mesece.

3

In ko ga ni mogla dalje skrivati, vzame zanj pletenico iz papirovega trstja in jo zamaže z ilovico in s smolo, potem položi dečka vanjo in jo dene v ločje na Nilovem bregu.

4

Njegova sestra pa se postavi oddaleč, da bi videla, kaj se bo ž njim zgodilo.

5

In pride doli hči Faraonova kopat se v reki; in njene dekle se izprehajajo poleg reke. In zagleda pletenico sredi ločja in pošlje svojo deklo, da jo prinese.

6

Ko jo pa odpre, vidi dete, in glej, deček joče. In stori se ji milo in reče: Izmed otrok Hebrejcev je ta.

7

In sestra njegova reče hčeri Faraonovi: Ali naj grem in ti pokličem ženo dojnico izmed Hebrejk, da ti odgoji to dete?

8

In hči Faraonova ji veli: Pojdi! In deklica gre in pokliče otrokovo mater.

9

In hči Faraonova ji veli: Vzemi tega otročička in odgoji mi ga, in dam ti plačilo tvoje. In žena vzame otroka, in ga je vzgajala.

10

In ko je deček odrastel, ga je privedla k hčeri Faraonovi. In bil ji je za sina in imenovala je ime njegovo Mojzes, rekoč: Ker sem ga potegnila iz vode.

11

In zgodi se v tistih dnevih, da pride Mojzes, ko je bil že velik, k bratom svojim in gleda njih težaško delo; in vidi moža Egipčana, da tepe moža Hebrejca, izmed bratov njegovih.

12

In ozre se sem in tja, in ko vidi, da ni nikogar blizu, ubije Egipčana in ga zagrebe v pesek.

13

In izide zopet drugi dan, in glej, dva moža, Hebrejca, se prepirata. In reče tistemu, ki je delal krivico: Zakaj tepeš bližnjega svojega?

14

Ta pa reče: Kdo te je postavil za kneza in sodnika nam? Misliš li me umoriti, kakor si umoril Egipčana? Tedaj se Mojzes prestraši in reče: Gotovo se je zvedela ta stvar!

15

In Faraon, ko je začul o tem dogodku, je nameraval Mojzesa umoriti. A Mojzes pobegne izpred obličja Faraonovega, in je prebival v deželi Madianski; in usede se pri nekem studencu.

16

Duhovnik madianski pa je imel sedmero hčera, ki so prišle zajemat vodo; in napolnile so korita, da bi napojile čredo očeta svojega.

17

A pridejo pastirji in jih odženo. Mojzes pa vstane in jim pomaga in napoji njih čredo.

18

In ko pridejo k Reguelu, očetu svojemu, jim reče: Zakaj ste se danes vrnile tako hitro?

19

In odgovore: Mož Egipčan nas je rešil iz rok pastirjev in tudi nam zajel vode in napojil je čredo.

20

On pa reče hčeram svojim: In kje je on? zakaj ste popustile tistega moža? Pokličite ga, da jé z nami kruh!

21

In Mojzes privoli, da ostane pri tem možu; ta pa da Mojzesu Ziforo, hčer svojo.

22

In ko porodi sina, imenuje on ime njegovo Gersom, kajti reče: Priseljenec sem v tuji zemlji.

23

In zgodi se v mnogih tistih dnevih, da umrje egiptovski kralj. In sinovi Izraelovi so zdihovali zaradi tlake in vpili so, in njih vpitje od tlačanstva je prišlo k Bogu.

24

In uslišal je Bog njih stokanje, in spomnil se je Bog svoje zaveze z Abrahamom, z Izakom in z Jakobom.In Bog je pogledal na sinove Izraelove, in spoznal jih je Bog.

25

In Bog je pogledal na sinove Izraelove, in spoznal jih je Bog.