Eksodus 18

1

In slišal je Jetro, duhovnik madianski, tast Mojzesov, o vsem, kar je storil Bog Mojzesu in Izraelu, ljudstvu svojemu, da je GOSPOD odpeljal Izraela iz Egipta.

2

In vzame Jetro, tast Mojzesov, Ziforo, Mojzesovo ženo (potem ko jo je bil nazaj poslal),

3

in njena dva sinova, katerih imeni sta: prvega Gerson, ker je rekel Mojzes: „Priseljenec sem v tuji zemlji“,

4

in drugega Eliezer, „kajti Bog očeta mojega mi je bil v pomoč in me je otel meča Faraonovega“;

5

in pride Jetro, tast Mojzesov, ž njegovima sinoma in njegovo ženo k Mojzesu v puščavo, kjer je taboril pri gori Božji.

6

In sporoči Mojzesu: Jaz, tast tvoj Jetro, sem prišel k tebi in tvoja žena in ž njo dva sinova njena.

7

In Mojzes pride naproti tastu svojemu, in prikloni se ter ga poljubi; nato vprašata drug drugega, če se jima dobro godi, in gresta v šator.

8

In Mojzes pripoveduje tastu svojemu vse, kar je storil GOSPOD nad Faraonom in nad Egipčani zaradi Izraela, in o vseh težavah, ki so jih prebili na potovanju, in kako jih je reševal GOSPOD.

9

In vzradostil se je Jetro ob vsej dobroti, ki jo je GOSPOD storil Izraelu, da ga je otel iz roke Egipčanov.

10

In reče Jetro: Hvaljen bodi GOSPOD, ki vas je otel iz roke Egipčanov in iz roke Faraonove, ki je otel to ljudstvo izpod pesti Egipčanov.

11

Zdaj vem, da je GOSPOD večji od vseh bogov: zakaj ravno v tem, s čimer so prevzetovali, se je povišal nad nje.

12

In daroval je Jetro, tast Mojzesov, žgalne in klalne daritve Bogu; Aron pa in vsi starejšine Izraelovi so prišli, da bi jedli kruh s tastom Mojzesovim pred obličjem Božjim.

13

In zgodi se zjutraj, da se je usedel Mojzes, da bi sodil ljudstvu; in ljudstvo je stalo pred Mojzesom od jutra do večera.

14

In videl je tast Mojzesov vse, kar dela z ljudstvom, in je rekel: Kakšno opravilo je to, ki ga imaš z ljudstvom? Zakaj sediš ti edini, vse ljudstvo pa stoji pred teboj od jutra do večera?

15

In odgovori Mojzes tastu svojemu: Ljudstvo prihaja k meni posvetovat se z Bogom.

16

Ko imajo kako pravdo, pridejo k meni, in jaz razsojam med njimi in jim naznanjam Božja pravila in postave njegove.

17

In njegov tast mu reče: Ni dobro, kar delaš.

18

Preveč se utrudiš in tudi to ljudstvo, ki je pri tebi; pretežavno je to delo zate; sam ga ne moreš vršiti.

19

Zdaj pa čuj moj glas, hočem ti dati svet, in Bog bode s teboj: Bodi zastopnik ljudstva pred Bogom in donašaj njih zadeve pred Boga;

20

in razjasnjuj jim pravila in postave in oznanjaj jim pot, po katerem naj hodijo, in delo, ki naj ga opravljajo.

21

Toda ozri se med vsem ljudstvom po vrlih možeh, bogaboječih, ki so vdani resnici, sovražni krivičnemu dobičku; in postavi jih za načelnike čez tisoč, načelnike čez sto, načelnike čez petdeset in za načelnike čez deset.

22

Oni naj sodijo ljudstvu vsak čas; in vse velike zadeve naj razgrnejo tebi, karkoli pa bo manjšega, naj sodijo sami: tako olajšaj sebi, in oni naj nosijo breme s teboj.

23

Če ta nasvet izpolniš in ti Bog to ukaže, boš mogel prestati, pa tudi to ljudstvo pride vse do kraja svojega v miru.

24

In Mojzes je slušal glas svojega tasta ter storil vse, kar mu je rekel.

25

In izbral je Mojzes vrlih mož izmed vseh Izraelcev in jih postavil za poglavarje nad ljudstvom: za načelnike čez tisoč, načelnike čez sto, načelnike čez petdeset in za načelnike čez deset.

26

In sodili so ljudstvu vsakteri čas: težke stvari so razgrinjali Mojzesu, karkoli pa je bilo manjšega, so sodili sami.In Mojzes se je poslovil od svojega tasta, ta pa je šel v deželo svojo.

27

In Mojzes se je poslovil od svojega tasta, ta pa je šel v deželo svojo.